Kazalo
105 odnosi: Abraham Fjodorovič Joffe, Alfred Lothar Wegener, André-Marie Ampère, Atom, Črna luknja, Émile Léonard Mathieu, Bioenergetika, Carl Friedrich Gauss, Charles Augustin de Coulomb, Coulomb, Danska zlata doba, Drummond Hoyle Matthews, Edward Witten, Einsteinove enačbe polja, Eksperiment LHCb, Elektrika in magnetizem, Elektrokemija, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektronski magnetni moment, Elektrostatika, Elektrotehnika, Erwin Schrödinger, Evanescentno polje, Filadelfijski poskus, Fizika, François Jean Dominique Arago, George Green, Graviton, Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Christian Ørsted, Helmholtzev razstavitveni izrek, Henry Augustus Rowland, Herc, Hermann Günther Grassmann, Hermann Weyl, Hitrost gravitacije, Horace Welcome Babcock, Ignacij Klemenčič, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan, John Archibald Wheeler, John Henry Poynting, Josiah Willard Gibbs, Kaluza-Kleinova teorija, Kemična vez, Klasična mehanika, Konstanta fine strukture, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, ... Razširi indeks (55 več) »
Abraham Fjodorovič Joffe
Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Elektrika in magnetizem in Abraham Fjodorovič Joffe
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Alfred Lothar Wegener
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Poglej Elektrika in magnetizem in André-Marie Ampère
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Elektrika in magnetizem in Atom
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Elektrika in magnetizem in Črna luknja
Émile Léonard Mathieu
Émile Léonard Mathieu, francoski matematik, * 15. maj 1835, Metz, Francija, † 19. oktober 1890, Nancy, Francija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Émile Léonard Mathieu
Bioenergetika
Bioenergetika ali energetska medicina je skupina različnih tehnik zdravljenja, ki spadajo v komplementarno in alternativno medicino.
Poglej Elektrika in magnetizem in Bioenergetika
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Carl Friedrich Gauss
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Charles Augustin de Coulomb
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Coulomb
Danska zlata doba
Christoffer Wilhelm Eckersberg, ''Ženska pred ogledalom'', 1841. Francoski neoklasicizem, spremenjen v bidermajer slog. Danska zlata doba (Den danske guldalder) zajema obdobje izjemne ustvarjalne produkcije na Danskem, zlasti v prvi polovici 19.
Poglej Elektrika in magnetizem in Danska zlata doba
Drummond Hoyle Matthews
Drummond »Drum« Hoyle Matthews, angleški geolog in geofizik, * 5. februar 1931, † 20. julij 1997.
Poglej Elektrika in magnetizem in Drummond Hoyle Matthews
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in Edward Witten
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Einsteinove enačbe polja
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Poglej Elektrika in magnetizem in Eksperiment LHCb
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektrika in magnetizem
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektrokemija
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektromagnetno polje
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektronski magnetni moment
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektrostatika
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Elektrika in magnetizem in Elektrotehnika
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Elektrika in magnetizem in Erwin Schrödinger
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Evanescentno polje
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Elektrika in magnetizem in Filadelfijski poskus
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Elektrika in magnetizem in Fizika
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Elektrika in magnetizem in François Jean Dominique Arago
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Elektrika in magnetizem in George Green
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Elektrika in magnetizem in Graviton
Hannes Olof Gösta Alfvén
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.
Poglej Elektrika in magnetizem in Hannes Olof Gösta Alfvén
Hans Christian Ørsted
Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.
Poglej Elektrika in magnetizem in Hans Christian Ørsted
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Elektrika in magnetizem in Helmholtzev razstavitveni izrek
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in Henry Augustus Rowland
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Elektrika in magnetizem in Herc
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Poglej Elektrika in magnetizem in Hermann Günther Grassmann
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Elektrika in magnetizem in Hermann Weyl
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Elektrika in magnetizem in Hitrost gravitacije
Horace Welcome Babcock
Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in Horace Welcome Babcock
Ignacij Klemenčič
von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.
Poglej Elektrika in magnetizem in Ignacij Klemenčič
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Elektrika in magnetizem in James Clerk Maxwell
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Elektrika in magnetizem in Jožef Stefan
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in John Archibald Wheeler
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Elektrika in magnetizem in John Henry Poynting
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Elektrika in magnetizem in Josiah Willard Gibbs
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Elektrika in magnetizem in Kaluza-Kleinova teorija
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Elektrika in magnetizem in Kemična vez
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Elektrika in magnetizem in Klasična mehanika
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Elektrika in magnetizem in Konstanta fine strukture
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Elektrika in magnetizem in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Elektrika in magnetizem in Kvantna mehanika
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Poglej Elektrika in magnetizem in Lanczosev tenzor
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Laser
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Elektrika in magnetizem in Lorentzeva transformacija
Magnetni foton
Magnetni foton je domnevni delec, ki bi bil superpozicija stanj s parno in neparno simetrijo C. Predvidevajo ga mnoge teoretične razširitve elektromagnetizma, ki vključujejo tudi magnetne monopole.
Poglej Elektrika in magnetizem in Magnetni foton
Magneto
Magneto je električni generator, ki uporablja trajni magnet za proizvajanje pulznega izmeničnega toka. Magneto na ročni pogon se je uporabljal na prvih telefonih.
Poglej Elektrika in magnetizem in Magneto
Marin Soljačić
Marin Soljačić, hrvaški fizik, * 7. februar 1974, Zagreb.
Poglej Elektrika in magnetizem in Marin Soljačić
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Elektrika in magnetizem in Matematična fizika
Maurice Lévy
Maurice Lévy, francoski inženir, matematik in fizik, * 28. februar 1838, Ribeauvillé, Alzacija, Francija, † 30. september 1910, Pariz, Francija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Maurice Lévy
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Elektrika in magnetizem in Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Elektrika in magnetizem in Maxwellove enačbe
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Elektrika in magnetizem in Meroslovje
Metoda končnih elementov
jakost) mreža za zgornjo sliko (pri pomembnih elementih je mreža gostejša) Metóda kônčnih elemêntov (okrajšava MKE) je računska tehnika za iskanje približnih rešitev parcialnih diferencialnih enačb (PDE) kot tudi integralskih enačb.
Poglej Elektrika in magnetizem in Metoda končnih elementov
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Michael Faraday
Mihajlo Pupin-Idvorski
Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in Mihajlo Pupin-Idvorski
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Elektrika in magnetizem in Načelo
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Elektrika in magnetizem in Nevtronij
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Elektrika in magnetizem in Nikola Tesla
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Poglej Elektrika in magnetizem in Norbert Straumann
Odklopnik
Odklopnik je vrsta stikala, ki samodejno zazna preobremenitev ali kratek stik v električnem tokokrogu in prekine tokokrog.
Poglej Elektrika in magnetizem in Odklopnik
Optično omrežje
Optično omrežje je omrežje, ki je namenjeno prenosu informacij s pošiljanjem svetlobe preko optičnih vlaknih.
Poglej Elektrika in magnetizem in Optično omrežje
PACS
PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.
Poglej Elektrika in magnetizem in PACS
Pierre Duhem
Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.
Poglej Elektrika in magnetizem in Pierre Duhem
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Pierre-Simon Laplace
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Elektrika in magnetizem in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Elektrika in magnetizem in Planckova konstanta
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Poyntingov vektor
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Poglej Elektrika in magnetizem in Pravilo desne roke
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Elektrika in magnetizem in Radar
Radijski sprejemnik
V radijskih komunikacijah je radijski sprejemnik (radio) elektronska naprava, ki sprejema radijske valove in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko.
Poglej Elektrika in magnetizem in Radijski sprejemnik
Rangaku
Rangaku (Kyūjitai: 蘭學/Shinjitai: 蘭学, dobesedno "nizozemsko učenje" in v nadaljevanju "zahodno učenje") je skupek znanja, ki ga je razvila Japonska s svojimi stiki z nizozemsko enklavo archivedate.
Poglej Elektrika in magnetizem in Rangaku
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Elektrika in magnetizem in Sevalni tlak
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Elektrika in magnetizem in Siméon-Denis Poisson
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Simetrija C
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Elektrika in magnetizem in Sistem enot CGS
Sistem enot MKS
Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.
Poglej Elektrika in magnetizem in Sistem enot MKS
Sistem enot MKSA
Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.
Poglej Elektrika in magnetizem in Sistem enot MKSA
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Elektrika in magnetizem in Skalarni potencial
Svetlobna energija
Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.
Poglej Elektrika in magnetizem in Svetlobna energija
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Poglej Elektrika in magnetizem in Temni foton
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Elektrika in magnetizem in Teoretična fizika
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Elektrika in magnetizem in Teorija relativnosti
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Elektrika in magnetizem in Tesla (enota)
Théophile Ernest de Donder
Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.
Poglej Elektrika in magnetizem in Théophile Ernest de Donder
The Road to Reality
The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe (Pot do realnosti: Popolni vodič do zakonov Vesolja) je knjiga o moderni fiziki, ki jo je napisal britanski matematični fizik Roger Penrose leta 2004.
Poglej Elektrika in magnetizem in The Road to Reality
Tirni top
Testiranje EMRG topa Tirni top, tudi elektromagnetni top (ang. railgun) je top, ki uporablja elektromagnetizem za pospeševanje projektila do zelo visokih izstopnih hitrosti, teoretično čez Mach 10.
Poglej Elektrika in magnetizem in Tirni top
Usedanje
Usedanje (s tujko sedimentacija) je proces, v katerem se delci izločijo iz zmesi, v kateri plavajo, in se naberejo ob trdni prepreki.
Poglej Elektrika in magnetizem in Usedanje
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Elektrika in magnetizem in Uvod v kvantno mehaniko
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Elektrika in magnetizem in Valovna enačba
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Elektrika in magnetizem in Vektor (matematika)
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Elektrika in magnetizem in Vektorski potencial
Vijačnost
Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).
Poglej Elektrika in magnetizem in Vijačnost
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Elektrika in magnetizem in Vodik
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Elektrika in magnetizem in Weylova enačba
Wilhelm Eduard Weber
Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.
Poglej Elektrika in magnetizem in Wilhelm Eduard Weber
Prav tako znan kot Elektrodinamika, Elektromagnetizem.