Kazalo
26 odnosi: Bellovo število, Celo število, Deljenje z ničlo, Dotik (matematika), Ekvivalenčni razred, Ekvivalentna matrika, Izomorfizem grafov, Kardinalnost, Kolinearnost, Kongruenca, Kongruentnost matrik, Latinski kvadrat, Modularna aritmetika, Podgrupa, Podobna matrika, Realno število, Relacija, Relacija ekvipolence, Relacija enakosti, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Tabela kongruenc, Ulomek, Vektor (matematika), Vzporednost, Zakoni termodinamike.
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Bellovo število
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Celo število
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Deljenje z ničlo
Dotik (matematika)
Dotik je v matematiki določen kot način stika dveh krivulj.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Dotik (matematika)
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Ekvivalenčni razred
Ekvivalentna matrika
Ekvivalentna matrika neke pravokotne matrike A \, (z razsežnostjo m \times n \) je pravokotna matrika B \, (z razsežnostjo m \times n \), če zanju velja odnos kjer je.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Ekvivalentna matrika
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Izomorfizem grafov
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Kardinalnost
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Kolinearnost
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Kongruenca
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Kongruentnost matrik
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Latinski kvadrat
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Poglej Ekvivalenčna relacija in Modularna aritmetika
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Podgrupa
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Podobna matrika
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Realno število
Relacija
Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Relacija
Relacija ekvipolence
Relacija ekvipolence v matematiki je relacija ~ med enako močnima množicama A in B. Ta relacija je tudi ekvivalenčna relacija, saj veljajo za poljubne množice A, B in C lastnosti.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Relacija ekvipolence
Relacija enakosti
Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Relacija enakosti
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Seznam matematičnih vsebin
Tabela kongruenc
V teoriji števil je kongruenca ekvivalenčna relacija na celih številih.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Tabela kongruenc
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Ulomek
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Vektor (matematika)
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Ekvivalenčna relacija in Vzporednost
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej Ekvivalenčna relacija in Zakoni termodinamike