Kazalo
29 odnosi: Akcija (fizika), Betelgeza, Euler-Lagrangeeva enačba, Evolucijski algoritem, Evoluta, Fenotiazin, Graf funkcije, Izrek o štirih temenih, Joseph-Louis de Lagrange, Konkavna funkcija, Lagrangeeva funkcija, Minimizacija v dani smeri, Najmanjši kvadrati, Ničla funkcije, Nicole Oresme, Prosta energija, Prosta entalpija, Računska kemija, Riemann-Sieglova funkcija theta, Sedlasta točka, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Srednja ukrivljenost, Točka (geometrija), Uklon, Uklonska mrežica, Variacijski problem, Variacijski račun, Wienov zakon.
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Ekstrem funkcije in Akcija (fizika)
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Ekstrem funkcije in Betelgeza
Euler-Lagrangeeva enačba
Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.
Poglej Ekstrem funkcije in Euler-Lagrangeeva enačba
Evolucijski algoritem
Evolucijski algoritem je v računalništvu postopek optimizacije po vzoru biološke evolucije.
Poglej Ekstrem funkcije in Evolucijski algoritem
Evoluta
lokalni ekstremi elipse, vsak lokalni ekstrem odgovarja konici na evoluti. Evoluta elipse se imenuje astroida. Način nastanka evolute. Evoluta je geometrijsko mesto vseh središč ukrivljenosti, to je središč pritisnjenih krožnic.
Poglej Ekstrem funkcije in Evoluta
Fenotiazin
strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.
Poglej Ekstrem funkcije in Fenotiazin
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Ekstrem funkcije in Graf funkcije
Izrek o štirih temenih
točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).
Poglej Ekstrem funkcije in Izrek o štirih temenih
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Ekstrem funkcije in Joseph-Louis de Lagrange
Konkavna funkcija
Konkavna funkcija Matematična funkcija f je konkavna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konkavnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži nad daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Ekstrem funkcije in Konkavna funkcija
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Ekstrem funkcije in Lagrangeeva funkcija
Minimizacija v dani smeri
Minimizacija v dani smeri je eden od dveh osnovnih pristopov k iskanju lokalnih rešitev optimizacijskih problemov (alternativen pristop je metoda omejenega koraka).
Poglej Ekstrem funkcije in Minimizacija v dani smeri
Najmanjši kvadrati
Rezultat prilagajanja niza podatkovnih točk s kvadratno funkcijo Konično prileganje nabora točk z uporabo približka najmanjših kvadratov Metoda najmanjših kvadratov je standardni pristop v regresijski analizi za približek rešitve predeterminiranih sistemov (nizov enačb, v katerih je več enačb kot neznank) z minimiziranjem vsote kvadratov rezidualov (rezidual je razlika med opazovano vrednostjo in ocenjeno vrednostjo, ki jo zagotavlja model), narejeno na podlagi rezultata vsake posamezne enačbe.
Poglej Ekstrem funkcije in Najmanjši kvadrati
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Ekstrem funkcije in Ničla funkcije
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Ekstrem funkcije in Nicole Oresme
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Poglej Ekstrem funkcije in Prosta energija
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Poglej Ekstrem funkcije in Prosta entalpija
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Ekstrem funkcije in Računska kemija
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Poglej Ekstrem funkcije in Riemann-Sieglova funkcija theta
Sedlasta točka
Sedlasta točka oziroma sedlo je v matematiki točka na ploskvi ali na grafu funkcije, kjer je nagib tangente enak nič, vendar točka ni ekstrem funkcije.
Poglej Ekstrem funkcije in Sedlasta točka
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ekstrem funkcije in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Ekstrem funkcije in Seznam vrst matrik
Srednja ukrivljenost
Srednja ukrivljenost (oznaka H) ploskve S je zunanje merilo za določanje ukrivljenosti.
Poglej Ekstrem funkcije in Srednja ukrivljenost
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Ekstrem funkcije in Točka (geometrija)
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Ekstrem funkcije in Uklon
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Ekstrem funkcije in Uklonska mrežica
Variacijski problem
Osnovni variacijski problem se glasi: Naj bo dana primerna funkcija L: \mathbb^3 \to \mathbb (Lagrangeeva funkcija) in interval \mathcal.
Poglej Ekstrem funkcije in Variacijski problem
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Ekstrem funkcije in Variacijski račun
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Ekstrem funkcije in Wienov zakon
Prav tako znan kot Ekstrem, Lokalni maksimum, Lokalni minimum, Maksimum, Minimum.