Kazalo
18 odnosi: Bazilika San Vitale, Beneška republika, Cremona, Ferrara, Honorij (rimski cesar), Magister militum, Mavricij (bizantinski cesar), Mejna grofija Istra, Parma, Ravena, Rižanski zbor, Rim, Slovenska Istra, Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello, Treviso, Via Flaminia, Vojvodina Ferrara, Vojvodina Furlanija.
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Bazilika San Vitale
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Beneška republika
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Cremona
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Ferrara
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Honorij (rimski cesar)
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Magister militum
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Mavricij (bizantinski cesar)
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Mejna grofija Istra
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Parma
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Ravena
Rižanski zbor
Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Rižanski zbor
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Rim
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Slovenska Istra
Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Cerkev svete Marije vnebovzete (italijansko basilica di Santa Maria Assunta) je mala bazilika (bazilika minor) na otoku Torcello, v pokrajini Benetke, v severni Italiji.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Treviso
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Via Flaminia
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Vojvodina Ferrara
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Eksarhati na Apeninskem polotoku in Vojvodina Furlanija