Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ekologija

Index Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Kazalo

  1. 220 odnosi: Agroekologija, Alan Ford, Alenka Malej, Alex Kraaijeveld, Alleejev učinek, Ana Svetel, Andrej Martinčič, Anton Polenec, Arahnologija, Arboretum, Arne Næss, Asociacija (ekologija), Asuanski jez, Avstralski domorodci, Avstrija, Avtekologija, Azurna podrevnica, Škodljivec, Šmarnica (trta), Špela Škulj, Živko Košir, Žveplov heksafluorid, Černobilska nesreča, Čistilna naprava, Bedřich Moldan, Biocenologija, Biogeografija, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Biološko orožje, Biologija, Biosfera, Biosfera (objekt), Biotska raznovrstnost, Bob Burnquist, Bogomir Koželj, Boris Kryštufek, Botanika, Brian Charlesworth, Caritas in veritate, Carl Linnaeus, David Attenborough, David Goodall (botanik), Delo na daljavo, Deseteronožci, Dezertifikacija, Dušan Zavodnik, Dvokrilci, Eco Vitae, Ekološka sukcesija, Ekološko kmetijstvo, ... Razširi indeks (170 več) »

Agroekologija

Agroekologija je uporaba ekoloških konceptov in načel v kmetijstvu.

Poglej Ekologija in Agroekologija

Alan Ford

Alan Ford na ovitku prve izdaje stripa Alan Ford je stripovski lik (izmišljena oseba), ki nastopa v istoimenskem stripu.

Poglej Ekologija in Alan Ford

Alenka Malej

Alenka Malej, slovenska biologinja, * 5. april 1948, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Alenka Malej

Alex Kraaijeveld

Alex Robert Kraaijeveld, nizozemski biolog, * 1962.

Poglej Ekologija in Alex Kraaijeveld

Alleejev učinek

Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.

Poglej Ekologija in Alleejev učinek

Ana Svetel

Ana Svetel, slovenska pesnica, * 1990, Maribor.

Poglej Ekologija in Ana Svetel

Andrej Martinčič

Andrej Tine Martinčič, slovenski botanik, * 22. maj 1935, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Andrej Martinčič

Anton Polenec

Anton Polenec, slovenski zoolog, * 7. oktober 1910, Puštal, † 30. oktober 2000, Kranj.

Poglej Ekologija in Anton Polenec

Arahnologija

Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.

Poglej Ekologija in Arahnologija

Arboretum

Arboretum Volčji Potok Arboretum je vrt ali park lokalne in v izbran kraj prinesene, vzgajane flore ter favne nekega zemeljskega klimatskega območja.

Poglej Ekologija in Arboretum

Arne Næss

Arne Dekke Eide Næss, norveški filozof, ekolog, plezalec in naravovarstvenik, * 27. januar 1912, Oslo, † 12. januar 2009.

Poglej Ekologija in Arne Næss

Asociacija (ekologija)

Asociacija je v ekologiji vrsta določenih vrst rastlin z značilno zgradbo, na katero je vplivala preteklost in okolje, zaradi česar je tako drugačna od ostalih vrst.

Poglej Ekologija in Asociacija (ekologija)

Asuanski jez

Asuanski nizki jez Asuanski visoki jez Asuanski jez je ime dveh jezov na reki Nil ob Asuanu, egiptovskem mestu ob prvem kataraktu Nila.

Poglej Ekologija in Asuanski jez

Avstralski domorodci

Aboridžini z Bathurstovega otoka leta 1939 Aboridžini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu.

Poglej Ekologija in Avstralski domorodci

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Ekologija in Avstrija

Avtekologija

Avtekologija je področje v ekologiji, ki preučuje odvisnost med organizmom in okoljem ter kako organizem vpliva na okolje in okolje nanj.

Poglej Ekologija in Avtekologija

Azurna podrevnica

Azurna podrevnica ali modri čudež (znanstveno ime Dendrobates azureus) je žaba iz družine podrevnic.

Poglej Ekologija in Azurna podrevnica

Škodljivec

Termiti se prehranjujejo z lesom in povzročajo strukturno škodo na zgradbah Škodljivec je v širšem pomenu organizem, ki ogroža človeka neposredno ali katero od njegovih dejavnosti (npr. kmetijstvo), čeprav v slovenskem jeziku s to besedo označujemo predvsem škodljive živali.

Poglej Ekologija in Škodljivec

Šmarnica (trta)

Grozd šmarnice Šmarnica je samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah.

Poglej Ekologija in Šmarnica (trta)

Špela Škulj

Špela Škulj, slovenska fotografinja in oblikovalka svetlobe, *1982, Šempeter pri Gorici.

Poglej Ekologija in Špela Škulj

Živko Košir

Živko Košir, slovenski strokovnjak za gozdarstvo, * 10. oktober 1927, Ljubljana, † 2020 Opustil je študij elektrotehnike, ker je spoznal, da to delo ne bi bilo zanj.

Poglej Ekologija in Živko Košir

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Poglej Ekologija in Žveplov heksafluorid

Černobilska nesreča

Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.

Poglej Ekologija in Černobilska nesreča

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Ekologija in Čistilna naprava

Bedřich Moldan

Bedřich Moldan, češki politik, ekolog in publicist, * 15. avgust 1935, Praga, Češkoslovaška.

Poglej Ekologija in Bedřich Moldan

Biocenologija

Biocenologija ali Sinekologija je veda iz področja ekologije, ki se ukvarja s sobivanjem in medsebojnimi povezavami številnih rastlinskih in živalskih vrst (življenjskih združb ali biocenoz).

Poglej Ekologija in Biocenologija

Biogeografija

ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Poglej Ekologija in Biogeografija

Biološki inštitut Jovana Hadžija

Biološki inštitut Jovana Hadžija je slovenski inštitut, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Ekologija in Biološki inštitut Jovana Hadžija

Biološko orožje

Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Ekologija in Biološko orožje

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Ekologija in Biologija

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Poglej Ekologija in Biosfera

Biosfera (objekt)

Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.

Poglej Ekologija in Biosfera (objekt)

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Ekologija in Biotska raznovrstnost

Bob Burnquist

Bob Burnquist, brazilski poklicni rolkar, * 10. oktober 1976, Rio de Janeiro, Brazilija.

Poglej Ekologija in Bob Burnquist

Bogomir Koželj

Bogomir Koželj, slovenski biokemik, * 25. september 1924, Kamnik - † 14. november 2001, Ljubljana Kot študent je bil asistent pri profesorju Maksu Samcu, nato univerzitetni predavatelj, raziskovalec v kemiji škroba, pionir na področju kemije antibiotikov, načrtovalec razvoja energetike, industrije in ekoloških postopkov.

Poglej Ekologija in Bogomir Koželj

Boris Kryštufek

Boris Kryštufek, slovenski biolog, * 26. oktober 1954, Kranj.

Poglej Ekologija in Boris Kryštufek

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Ekologija in Botanika

Brian Charlesworth

Brian Charlesworth, FRS, britanski evolucijski biolog in akademik, * 29. april 1945.

Poglej Ekologija in Brian Charlesworth

Caritas in veritate

Caritas in veritate (latinsko »Ljubezen v resnici«) je tretja in zadnja okrožnica papeža Benedikta XVI. ter njegova prva socialna okrožnica, ki je bila podpisana 29.

Poglej Ekologija in Caritas in veritate

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Ekologija in Carl Linnaeus

David Attenborough

Sir David Frederick Attenborough (/ˈætənbərə/; rojen 8. maja 1926) je angleški izdajatelj, biolog, naravoslovec in avtor. Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z BBC-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko Life, celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Poglej Ekologija in David Attenborough

David Goodall (botanik)

David William Goodall, angleško-avstralski botanik in ekolog, * 4. april 1914, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 10. maj 2018, Liestal, Švica.

Poglej Ekologija in David Goodall (botanik)

Delo na daljavo

Delo na daljavo (tudi teledelo; angl. telecommuting) je način dela, pri kateri oseba delo v celoti ali delno opravlja na lokaciji, ki je oddaljena od njegove delovne organizacije, pri tem pa uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo.

Poglej Ekologija in Delo na daljavo

Deseteronožci

Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.

Poglej Ekologija in Deseteronožci

Dezertifikacija

Dezertifikacija ali širjenje puščav je vrsta degradacije tal, pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja vodna telesa, tudi rastline in prostoživeče živali.

Poglej Ekologija in Dezertifikacija

Dušan Zavodnik

Dušan Zavodnik, slovenski biolog, * 30. november 1934, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Dušan Zavodnik

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Ekologija in Dvokrilci

Eco Vitae

Eco Vitae je bilo društvo, ustanovljeno s strani študentov Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.

Poglej Ekologija in Eco Vitae

Ekološka sukcesija

Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku Sukcesija je v ekologiji usmerjeno spreminjanje združbe organizmov v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv rastlinstva na okolje.

Poglej Ekologija in Ekološka sukcesija

Ekološko kmetijstvo

Ekolóško kmetovánje ali ékokmetovánje je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta.

Poglej Ekologija in Ekološko kmetijstvo

Ekološko zdravje

Ohranjanje zdravega okolja Ekološko zdravje je izraz, ki se uporablja v povezavi s človeškim zdravjem in stanjem okolja.

Poglej Ekologija in Ekološko zdravje

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Ekologija in Ekologija

Ekologija dela

Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.

Poglej Ekologija in Ekologija dela

Ekologija medijev

Ekologija medijev oz.

Poglej Ekologija in Ekologija medijev

Ekologija populacije

Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.

Poglej Ekologija in Ekologija populacije

Ekoton

Trstičja so pogosta vrsta ekotona na obrežju jezer Ekoton je območje na meji med dvema ali več različnimi ekosistemi, ki je lahko razmeroma dolgo, a je ožje od stikajočih se ekosistemov.

Poglej Ekologija in Ekoton

Elektronski odpadek

monitor Elektronski odpadki (tudi e-odpadki) so odpadki, ki vsebujejo različne pokvarjene, neuporabne, zapuščene in nedelujoče elektronske naprave.

Poglej Ekologija in Elektronski odpadek

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Poglej Ekologija in Elektrotehnika

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Ekologija in Endemit

Entomologija

Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.

Poglej Ekologija in Entomologija

Ernst Haeckel

Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.

Poglej Ekologija in Ernst Haeckel

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Ekologija in Evolucija

Fenologija

Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.

Poglej Ekologija in Fenologija

Fitocenologija

Fitocenologija je veja ekologije, ki proučuje rastlinske združbe.

Poglej Ekologija in Fitocenologija

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Ekologija in Fotosinteza

Fototrofni organizem

Kopenski in vodni avtotrofi - rastline rastejo na podrtem deblu sredi vode, bogate z algami Fototrofni oz.

Poglej Ekologija in Fototrofni organizem

Franc Megušar

Franc Megušar, slovenski zoofiziolog, * 8. december 1876, Kamna Gorica, Avstro-Ogrska (sedaj Občina Radovljica, Slovenija), † 3. avgust 1916, Rudka Mirińska, sedanja Ukrajina.

Poglej Ekologija in Franc Megušar

France Velkovrh

France Velkovrh, slovenski biolog, malakolog, jamar in numizmatik, * 24. februar 1934, Ljubljana, † 2. september 2009, (?).

Poglej Ekologija in France Velkovrh

Frank Herbert

Frank Patrick Herbert ml., ameriški pisec znanstvene fantastike, * 8. oktober 1920, Tacoma, Washington, ZDA, † 11. februar 1986, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Ekologija in Frank Herbert

Fritjof Capra

Fritjof Capra, avstrijsko- ameriški fizik in filozof, * 1. februar 1939, Dunaj.

Poglej Ekologija in Fritjof Capra

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Ekologija in Geografija

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Ekologija in Geografija Slovenije

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Poglej Ekologija in Geomorfologija

Glog

Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz.

Poglej Ekologija in Glog

Golovec

Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.

Poglej Ekologija in Golovec

Gorska pokrajina Vuji

Gorovje Vuji ali Vujišan je gorovje v prefekturi Nanping, v severni provinci Fudžjan blizu meje s provinco Džjangši na Kitajskem.

Poglej Ekologija in Gorska pokrajina Vuji

Gospodarstvo Združenih držav Amerike

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je tržne narave, a se od pristnega tržnega gospodarstva loči po vpetosti javnih oblasti vanj.

Poglej Ekologija in Gospodarstvo Združenih držav Amerike

Gozdna ekologija

Gozdna ekologija je znanstvana študija o medsebojno povezanih vzorcih, procesih, flori, favni in ekosistemih v gozdu.

Poglej Ekologija in Gozdna ekologija

Gozdni polž

Gozdni polž, redko rjavorobi (vrtni) polž (znanstveno ime Cepaea nemoralis), je vrsta kopenskega pljučarja (Stylommatophora).MolluscaBase eds. (2020). MolluscaBase. Cepaea nemoralis (Linnaeus, 1758). Pridobljeno preko: World Register of Marine Species at: http://marinespecies.org/aphia.php?p.

Poglej Ekologija in Gozdni polž

Herpetologija

Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).

Poglej Ekologija in Herpetologija

Hidrotehnika

Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).

Poglej Ekologija in Hidrotehnika

Hieronymus Bock

Hieronymus Bock, nemški botanik in zdravnik, * 1489, † 21. februar 1554, Hornbach, Pfalz.

Poglej Ekologija in Hieronymus Bock

Hrvoje Petrić

Hrvoje Petrić, hrvaški zgodovinar, * 12. december 1972, Koprivnica, Hrvaška.

Poglej Ekologija in Hrvoje Petrić

Ismet Dedić

Ismet Dedić, bosanskohercegovski publicist in ekonomist, * 20. februar 1933, Gornji Vakuf, Bosna in Hercegovina, † 23. oktober 2020.

Poglej Ekologija in Ismet Dedić

Ivan Dvoršak

Ivan Dvoršak, slovenski fotograf in grafični oblikovalec, * 20. april 1934, Maribor, Kraljevina Jugoslavija, † 2013.

Poglej Ekologija in Ivan Dvoršak

Izgube pri ogrevanju

Izguba pri ogrevanju je pojav, ko se v objektih toplota izgublja na različne načine.

Poglej Ekologija in Izgube pri ogrevanju

Izsuševanje in razvoj pokrajine Everglades

Izsuševanje in razvoj pokrajine Everglades se je začela v 19.

Poglej Ekologija in Izsuševanje in razvoj pokrajine Everglades

Izumrtje

chapter.

Poglej Ekologija in Izumrtje

Izvir

Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.

Poglej Ekologija in Izvir

Janez Kmet (zdravnik)

Janez Kmet, slovenski zdravnik epidemiolog in onkolog, * 9. maj 1916, Col, † 27.

Poglej Ekologija in Janez Kmet (zdravnik)

Javna ekologija

Javna ekologojia se je kot ideja pojavila, kot odgovor na čedalje večje razlike v političnih, socialnih in okoljskih vprašanj.

Poglej Ekologija in Javna ekologija

Javni sektor

Javni sektor je izraz, s katerim zajemamo vse javnopravne organizacije (ali osebe javnega prava).

Poglej Ekologija in Javni sektor

Jernej Stritih

Jernej Stritih, slovenski gozdar, okoljevarstvenik, tabornik, alpinist in politik, * 1962, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Jernej Stritih

Jezero Tunis

Jezero Tunis (na desni) slikano s satelita Jézero Túnis (tudi Jézero Radès) je velika plitva laguna vzhodno od tunizijske metropole Tunis.

Poglej Ekologija in Jezero Tunis

Jože Bole

Jože Bole, slovenski zoolog malakolog, predavatelj in akademik, * 17. junij 1929, Ljubljana, † 26. december 1995, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Jože Bole

John Grinder

John Thomas Grinder ml.

Poglej Ekologija in John Grinder

Jure Detela

Jure Detela, slovenski pesnik, pisatelj in esejist, * 12. februar 1951, Ljubljana, † 17. januar 1992, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Jure Detela

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Poglej Ekologija in Kačji pastirji

Katedra za psihologijo dela in organizacije

Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.

Poglej Ekologija in Katedra za psihologijo dela in organizacije

Kazimir Tarman

Kazimir Tarman, slovenski zoolog in ekolog, * 4. marec 1930, Maribor.

Poglej Ekologija in Kazimir Tarman

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Ekologija in Kemija

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Ekologija in Klopi

Kmetijstvo brez obdelave tal

Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.

Poglej Ekologija in Kmetijstvo brez obdelave tal

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Ekologija in Kožekrilci

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Ekologija in Kobilice

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Ekologija in Komarji

Kozlički

Kozlički (znanstveno ime Cerambycidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 35.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.

Poglej Ekologija in Kozlički

Kozmopolit (biogeografija)

Kozmopolit (grško κόσμος (kosmos) - svet + πολις (polis) - mesto, ljudje, meščanstvo) je v biogeografiji vrsta ali višja taksonomska kategorija (rod, družina, red itd.), katere predstavnike lahko v grobem najdemo po vsem svetu (kozmopolitska porazdelitev).

Poglej Ekologija in Kozmopolit (biogeografija)

Krajinska arhitektura

Krajinska arhitektura je dejavnost oblikovanja zunanjih javnih površin, znamenitosti in struktur za doseganje okoljskih, socialnih, vedenjskih ali estetskih rezultatov.

Poglej Ekologija in Krajinska arhitektura

Krajinska ekologija

Krajinska ekologija je mešanica ved ekologije in geografije, ki preučuje prostorske razlike pokrajinskih elementov (kot so polja, žive meje, gozdovi, reke, mesta) in načine, na katere so njihove razporeditve vplivale na razporejenost energij in posameznikov v okolju (ti posamezniki potem zelo vplivajo na razporeditev elementov v okolju).

Poglej Ekologija in Krajinska ekologija

Krajinski park

Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Poglej Ekologija in Krajinski park

Kraljestvo (biologija)

Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.

Poglej Ekologija in Kraljestvo (biologija)

Latina (pokrajina)

Pokrajina Latina (v italijanskem izvirniku Provincia di Latina, izg. Provinča di Latina) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.

Poglej Ekologija in Latina (pokrajina)

Logistika

Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji.

Poglej Ekologija in Logistika

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Ekologija in Ludwig Edward Boltzmann

Mantova (pokrajina)

Pokrajina Mantova (v italijanskem izvirniku Provincia di Mantova) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Ekologija in Mantova (pokrajina)

Margareta Guček Zakošek

Margareta Guček Zakošek, biologinja, magistrica ekonomskih znanosti, političarka, zdravstvena menedžerka * 21. avgust 1970, Šmarje pri Jelšah.

Poglej Ekologija in Margareta Guček Zakošek

Marshall Warren Nirenberg

Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec, * 10. april 1927, New York, Združene države Amerike, † 15. januar 2010, New York.

Poglej Ekologija in Marshall Warren Nirenberg

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Ekologija in Mehkužci

Menai (ožina)

Ožina Menai (valižansko Afon Menai, River Menai) ali Menajska ožina je ozek pas vode plitvega plimovanja, dolg okoli 25 km, ki ločuje otok Anglesey od celinskega Walesa.

Poglej Ekologija in Menai (ožina)

Miha Remec

Miha Remec, slovenski pisatelj in novinar, * 10. avgust 1928, Ptuj, † 29. avgust 2020, Ljubljana.

Poglej Ekologija in Miha Remec

Mikrobiologija

Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).

Poglej Ekologija in Mikrobiologija

Milan Dular

Milan Dular, slovenski kemik, ekolog, hidrolog * 4. marec 1929, Ljubljana, † 3. november 2021.

Poglej Ekologija in Milan Dular

Mladina (revija)

Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.

Poglej Ekologija in Mladina (revija)

Morski rezervat Miramar

Naravni morski rezervat Miramar (Area Marina Protetta di Miramare) se nahaja približno 8 km severozahodno od mesta Trst, ob Miramarskem rtiču, na katerem stoji Maksimilijanov grad Miramar, ki loči naselje Grljan (it. Grignano) od tržaške mestne plaže Barkovlje.

Poglej Ekologija in Morski rezervat Miramar

Nacionalna znanstvena fundacija

Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.

Poglej Ekologija in Nacionalna znanstvena fundacija

Nada Gogala

Nada Gogala, slovenska biologinja, * 9. maj 1937, Ljubljana, † november 2013.

Poglej Ekologija in Nada Gogala

Naravne dobrine

FDR na "naravne dobrine" in "uravnoteženje proračuna naših virov" Naravne dobrote je razširjen gospodarski pojem kapitala (izdelanih proizvodnih sredstev) za blago in storitve v zvezi z naravnim okoljem.

Poglej Ekologija in Naravne dobrine

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Ekologija in Naravoslovje

Narcis Mršić

Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.

Poglej Ekologija in Narcis Mršić

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Ekologija in Naseljivi planet

Natura Sloveniae

Natura Sloveniae je slovenska znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdajata Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo.

Poglej Ekologija in Natura Sloveniae

Nosilna zmogljivost

Nosilna zmogljivost (angleško carrying capacity) predstavlja največje število ljudi, ki lahko hkrati obiščejo turistično destinacijo, ne da bi pri tem uničili fizično, gospodarsko, družbeno-kulturno okolje in nesprejemljivo zmanjšanje kakovosti zadovoljstva obiskovalcev.

Poglej Ekologija in Nosilna zmogljivost

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Poglej Ekologija in Obala

Obrežni pas

Obrežni pas ali obvodno območje je vmesni prostor med kopnim in reko oz.

Poglej Ekologija in Obrežni pas

Okoljska kemija

V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.

Poglej Ekologija in Okoljska kemija

Okoljska politika

Okoljska politika, tudi politika do okolja, označuje v obliki javnega dokumenta sprejeto zavestno odločitev države, organizacije ali podjetja, da bo sledilo zakonom, uredbam in drugim (tudi mednarodnim) priporočilom glede okoljskih vprašanj in trajnosti oz.

Poglej Ekologija in Okoljska politika

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Ekologija in Onesnaženje

Ontogenetski premik niše

Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.

Poglej Ekologija in Ontogenetski premik niše

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Poglej Ekologija in Organizem

Organizirani kriminal v Italijanski republiki

Organizirani kriminal v Italiji je skupno ime za razne organizacije in gibanja, ki so predvsem mafija, kamora, ndrangeta in terorizem.

Poglej Ekologija in Organizirani kriminal v Italijanski republiki

Pantanal

Pantanal (iz portugalskega pântano, kar pomeni »močvirje«), ki leži na tromeji Brazilije (62 %), Bolivije (20 %) in Paragvaja (18 %), je največje tropsko vlažno območje na svetu.

Poglej Ekologija in Pantanal

Parazitologija

Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).

Poglej Ekologija in Parazitologija

Peščeni planet

Peščeni planet (v izvirniku Dune) je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Franka Herberta, ki je izšel leta 1965 pri založbi Chilton Books.

Poglej Ekologija in Peščeni planet

Permakultura

Pêrmakultúra je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor (habitat) s posnemanjem vzorcev iz narave.

Poglej Ekologija in Permakultura

Peter Novak (strojnik)

Peter Novak, slovenski strojni inženir strokovnjak za toplotno tehniko in energetiko, urednik, * 27. april 1937, Novo mesto, † 21. marec 2022.

Poglej Ekologija in Peter Novak (strojnik)

Peter Petrovič Vtorov

Peter Petrovič Vtorov, ruski biogeograf, ekolog, zoolog, ornitolog in naravovarstvenik, * 1. avgust 1939, Moskva, † 5. januar 1979, Moskva.

Poglej Ekologija in Peter Petrovič Vtorov

Petrol

Petrol je slovensko trgovsko podjetje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti.

Poglej Ekologija in Petrol

Podnebna spremenljivost

Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.

Poglej Ekologija in Podnebna spremenljivost

Področja geografije

Veje geografije so fizična oziroma naravna geografija, družbena geografija in vede, pri katerih se fizična in družbena geografija dopolnjujeta.

Poglej Ekologija in Področja geografije

Polisaharid

Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.

Poglej Ekologija in Polisaharid

Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Poglej Ekologija in Populacija (biologija)

Porečje

Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.

Poglej Ekologija in Porečje

Prehranjevalna veriga

Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.

Poglej Ekologija in Prehranjevalna veriga

Prirodopis

Prirodopis oz.

Poglej Ekologija in Prirodopis

Produkcija (ekologija)

Izraz produkcija ali proizvodnja se v ekologiji nanaša na tvorbo biomase iz hranil v ekosistemu.

Poglej Ekologija in Produkcija (ekologija)

Protisti

Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.

Poglej Ekologija in Protisti

Quetzalcoatlus

Quetzalcoatlus je izumrli rod pterozavrov oz.

Poglej Ekologija in Quetzalcoatlus

Rachel Carson

Rachel Louise Carson, ameriška morska biologinja, pisateljica in okoljevarstvenica, * 27. maj 1907, Springdale, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 14. april 1964, Silver Spring, Maryland, ZDA.

Poglej Ekologija in Rachel Carson

Radensko polje, Grosuplje

Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.

Poglej Ekologija in Radensko polje, Grosuplje

Radioekologija

Radioekologija je področje ekologije.

Poglej Ekologija in Radioekologija

Rastlinstvo Alp

Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.

Poglej Ekologija in Rastlinstvo Alp

Razmnoževalna strategija

V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.

Poglej Ekologija in Razmnoževalna strategija

Razmnoževanje

Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.

Poglej Ekologija in Razmnoževanje

Regija

Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.

Poglej Ekologija in Regija

Rožnik

Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.

Poglej Ekologija in Rožnik

Roman Kenk

Roman Kenk, slovenski zoolog, predavatelj in akademik, * 25. november 1898, Ljubljana, † 2. oktober 1988, Washington.

Poglej Ekologija in Roman Kenk

Sacca Fisola

Otok Sacca Fisola je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.

Poglej Ekologija in Sacca Fisola

Salerno (pokrajina)

Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.

Poglej Ekologija in Salerno (pokrajina)

Scott (priimek)

Scott je priimek več oseb.

Poglej Ekologija in Scott (priimek)

Selitev ptic

beloličnih gosi med jesensko selitvijo Selitve ptic v ekologiji so množični, usmerjeni in usklajeni premiki organizmov.

Poglej Ekologija in Selitev ptic

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Ekologija in Seznam akademskih disciplin

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Ekologija in Seznam bioloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin.

Poglej Ekologija in Seznam ekoloških vsebin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Ekologija in Seznam filozofskih vsebin

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Ekologija in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor.

Poglej Ekologija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam socioloških vsebin

Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.

Poglej Ekologija in Seznam socioloških vsebin

Sistemska ekologija

Sistemska ekologija je področje ekologije, ki pri preučevanju povezav med različnimi prvinami ekoloških sistemov (npr. ekosistem, pokrajina) uporablja matematične metode.

Poglej Ekologija in Sistemska ekologija

Skupnost (ekologija)

Skupnost je v ekologiji populacija dveh ali več vrst organizmov, ki živijo v določenem času na istem geografskem področju.

Poglej Ekologija in Skupnost (ekologija)

Sonaravna mesta

Sonaravno mesto je trajnostno mesto ali eko-mesto zasnovano z upoštevanjem vplivov na okolje, kjer živijo ljudje, namenjeno zmanjševanju potrebnih vložkov energije, vode in hrane ter zmanjševanju odpadkov proizvodnje toplote, onesnaženega zraka - CO<sub>2</sub>, metana in onesnažene vode.

Poglej Ekologija in Sonaravna mesta

Staroverstvo

Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.

Poglej Ekologija in Staroverstvo

Staurozoa

Staurozoa, tudi pecljati klobučnjaki, so razred ožigalkarjev, ki zajema samo en red klobučnjakov, tj.

Poglej Ekologija in Staurozoa

Svetlobna energija

Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.

Poglej Ekologija in Svetlobna energija

Svetovni sklad za naravo

Svetovni sklad za naravo (WWF - angleško World Wide Fund for Nature) je mednarodna nevladna organizacija, ustanovljena leta 1961, ki deluje na področju ohranjanja divjine in zmanjševanja človekovega vpliva na okolje.

Poglej Ekologija in Svetovni sklad za naravo

Tenda

Tišini Tenda je sekundarna kritina, nameščena na zunanji strani objekta.

Poglej Ekologija in Tenda

Teorija informacij

Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.

Poglej Ekologija in Teorija informacij

Tone Novak

Tone Novak, slovenski biolog, * 16. maj 1950, Slovenj Gradec.

Poglej Ekologija in Tone Novak

Torino (pokrajina)

Pokrajina Torino (v italijanskem izvirniku Provincia di Torino, izg. Provinča di Torìno) je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Piemont.

Poglej Ekologija in Torino (pokrajina)

Trajnostnost

Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.

Poglej Ekologija in Trajnostnost

Transalpski naftovod

markacija pri Ingolstadtu Transalpski naftovod (krajše TAL za Trans-Alpinen Leitung) je naftovod, ki povezuje Tržaško pristanišče s centralno Evropo.

Poglej Ekologija in Transalpski naftovod

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Poglej Ekologija in Tržaški zaliv

Trentino - Zgornje Poadižje

Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.

Poglej Ekologija in Trentino - Zgornje Poadižje

Trije ribniki

Velika drsalna revija pri Treh ribnikih leta 1959 Trije ribniki so postali del mestnega Mariborskega parka z ureditvijo v 80.

Poglej Ekologija in Trije ribniki

Trikloroizocianurna kislina

Trikloroizocianurna kislina (TCCA) oziroma pogosto imenovana Symclosene je kemična spojina v obliki prahu z izrazitim vonjem po kloru, ki se uporablja v namen kloriranja in dezinfekcije vode v plavalnih bazenih in barvilih.

Poglej Ekologija in Trikloroizocianurna kislina

Unani

Unani je sistem tradicionalnega zdravilstva, razširjen v državah južne Azije (Indija, Pakistan in Bangladeš).

Poglej Ekologija in Unani

Univerza v Göttingenu

Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.

Poglej Ekologija in Univerza v Göttingenu

Upravljanje brez odpadkov

Brezodpadkovno upravljanje ali upravljanje brez odpadkov (angl. zero waste management) je dolgoročna okoljevarstvena strategija oz.

Poglej Ekologija in Upravljanje brez odpadkov

Urbana ekologija

Mestni park je fragment naravnega ekosistema v urbanem okolju Urbana ekologija je ena izmed pod-disciplin ekologije, ki se ukvarja z interakcijo med organizmi v urbanih in urbaniziranih okoljih in njihovi interakciji v skupnosti.

Poglej Ekologija in Urbana ekologija

Urbanizem

Urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem, prilagajanjem in urejanjem obstoječih naselij in mest.

Poglej Ekologija in Urbanizem

Varstvena biologija

Varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva.

Poglej Ekologija in Varstvena biologija

Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.

Poglej Ekologija in Varstvo okolja

Veliki koralni greben

Satelitski posnetek velikega koralnega grebena Veliki koralni greben je tvorba ob avstralski obali, ki jo sestavlja okoli 2800 manjših ločenih podmorskih koralnih grebenov.

Poglej Ekologija in Veliki koralni greben

Velikonočni otok

Velikonočni otok (Rapa Nui) je polinezijski otok v jugovzhodnem Tihem oceanu in pripada Čilu, od katerega je oddaljen 3600 km.

Poglej Ekologija in Velikonočni otok

Veljko Milković

Veljko Milković (srbsko Вељко Милковић), * 13. november 1949, Subotica, FLRJ.

Poglej Ekologija in Veljko Milković

Vercelli (pokrajina)

Pokrajina Vercelli (v italijanskem izvirniku Provincia di Vercelli, izg. provinča di verčeli) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Ekologija in Vercelli (pokrajina)

Verona (pokrajina)

Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.

Poglej Ekologija in Verona (pokrajina)

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Poglej Ekologija in Vodna energija

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Poglej Ekologija in Voronojev diagram

Zaščitena naravna območja v Italiji

Zaščitena naravna območja so bila v Italiji določena z zakonom 349/1991, ki predvideva sledeče skupine zavarovanih ekosistemov: Glede na obseg.

Poglej Ekologija in Zaščitena naravna območja v Italiji

Zajedavske uši

Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.

Poglej Ekologija in Zajedavske uši

Zelena politika

Zelena politika je politična ideologija, ki je za ustvarjanje ekološko trajnostne družbe usmerjena v varovanje okolja, socialni liberalizem in osnovno raven demokracije.

Poglej Ekologija in Zelena politika

Zelena smrdljivka

Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.

Poglej Ekologija in Zelena smrdljivka

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Ekologija in Zgodovina biologije

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Poglej Ekologija in Zgodovina ekologije

Zgodovina Združenih držav Amerike

Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.

Poglej Ekologija in Zgodovina Združenih držav Amerike

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Ekologija in Znanost

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Ekologija in Znanstvenik

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Ekologija in Zoologija

Zveza socialistične mladine Slovenije

Zveza socialistične mladine Slovenije (kratica ZSMS) je bila politična organizacija mladih v Sloveniji, ki je delovala od povojnih let vse do devetdesetih let, ko se je z drugimi političnimi subjekti transformirala v stranko Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

Poglej Ekologija in Zveza socialistične mladine Slovenije

Prav tako znan kot Ekolog, Ekologija živali, Ekološka kriza.

, Ekološko zdravje, Ekologija, Ekologija dela, Ekologija medijev, Ekologija populacije, Ekoton, Elektronski odpadek, Elektrotehnika, Endemit, Entomologija, Ernst Haeckel, Evolucija, Fenologija, Fitocenologija, Fotosinteza, Fototrofni organizem, Franc Megušar, France Velkovrh, Frank Herbert, Fritjof Capra, Geografija, Geografija Slovenije, Geomorfologija, Glog, Golovec, Gorska pokrajina Vuji, Gospodarstvo Združenih držav Amerike, Gozdna ekologija, Gozdni polž, Herpetologija, Hidrotehnika, Hieronymus Bock, Hrvoje Petrić, Ismet Dedić, Ivan Dvoršak, Izgube pri ogrevanju, Izsuševanje in razvoj pokrajine Everglades, Izumrtje, Izvir, Janez Kmet (zdravnik), Javna ekologija, Javni sektor, Jernej Stritih, Jezero Tunis, Jože Bole, John Grinder, Jure Detela, Kačji pastirji, Katedra za psihologijo dela in organizacije, Kazimir Tarman, Kemija, Klopi, Kmetijstvo brez obdelave tal, Kožekrilci, Kobilice, Komarji, Kozlički, Kozmopolit (biogeografija), Krajinska arhitektura, Krajinska ekologija, Krajinski park, Kraljestvo (biologija), Latina (pokrajina), Logistika, Ludwig Edward Boltzmann, Mantova (pokrajina), Margareta Guček Zakošek, Marshall Warren Nirenberg, Mehkužci, Menai (ožina), Miha Remec, Mikrobiologija, Milan Dular, Mladina (revija), Morski rezervat Miramar, Nacionalna znanstvena fundacija, Nada Gogala, Naravne dobrine, Naravoslovje, Narcis Mršić, Naseljivi planet, Natura Sloveniae, Nosilna zmogljivost, Obala, Obrežni pas, Okoljska kemija, Okoljska politika, Onesnaženje, Ontogenetski premik niše, Organizem, Organizirani kriminal v Italijanski republiki, Pantanal, Parazitologija, Peščeni planet, Permakultura, Peter Novak (strojnik), Peter Petrovič Vtorov, Petrol, Podnebna spremenljivost, Področja geografije, Polisaharid, Populacija (biologija), Porečje, Prehranjevalna veriga, Prirodopis, Produkcija (ekologija), Protisti, Quetzalcoatlus, Rachel Carson, Radensko polje, Grosuplje, Radioekologija, Rastlinstvo Alp, Razmnoževalna strategija, Razmnoževanje, Regija, Rožnik, Roman Kenk, Sacca Fisola, Salerno (pokrajina), Scott (priimek), Selitev ptic, Seznam akademskih disciplin, Seznam bioloških vsebin, Seznam ekoloških vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor, Seznam socioloških vsebin, Sistemska ekologija, Skupnost (ekologija), Sonaravna mesta, Staroverstvo, Staurozoa, Svetlobna energija, Svetovni sklad za naravo, Tenda, Teorija informacij, Tone Novak, Torino (pokrajina), Trajnostnost, Transalpski naftovod, Tržaški zaliv, Trentino - Zgornje Poadižje, Trije ribniki, Trikloroizocianurna kislina, Unani, Univerza v Göttingenu, Upravljanje brez odpadkov, Urbana ekologija, Urbanizem, Varstvena biologija, Varstvo okolja, Veliki koralni greben, Velikonočni otok, Veljko Milković, Vercelli (pokrajina), Verona (pokrajina), Vodna energija, Voronojev diagram, Zaščitena naravna območja v Italiji, Zajedavske uši, Zelena politika, Zelena smrdljivka, Zgodovina biologije, Zgodovina ekologije, Zgodovina Združenih držav Amerike, Znanost, Znanstvenik, Zoologija, Zveza socialistične mladine Slovenije.