Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Almagest, Ekliptika, Hiparh, Horizontni koordinatni sistem, Kolatituda, Latituda, Longituda, Lunin mesec, Lunine mene, Navidezna lega Sonca, Nebesna krogla, Nebesni koordinatni sistem, Pomladišče, Precesija enakonočij, Seznam astronomskih vsebin, Vozelna precesija, 107 Kamila, 15 Evnomija, 16 Psiha, 20 Masalija, 21 Lutecija, 22 Kaliopa, 291 Alica, 43 Ariadna, 45 Evgenija, 52 Evropa, 6 Heba, 7 Iris, 8 Flora, 87 Silvija, 9 Metida, 90 Antiopa, 951 Gaspra.
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Almagest · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Ekliptika · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Hiparh · Poglej več »
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Horizontni koordinatni sistem · Poglej več »
Kolatituda
Kolatituda je v sfernem koordinatnem sistemu komplementarni kot latitudi.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Kolatituda · Poglej več »
Latituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Latituda ali ekliptična širina (oznaka β) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Latituda · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Longituda · Poglej več »
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Lunin mesec · Poglej več »
Lunine mene
goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Lunine mene · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Nebesna krogla · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Pomladišče · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Precesija enakonočij · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in Vozelna precesija · Poglej več »
107 Kamila
107 Kamila (mednarodno ime 107 Camilla) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 107 Kamila · Poglej več »
15 Evnomija
15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 15 Evnomija · Poglej več »
16 Psiha
16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 16 Psiha · Poglej več »
20 Masalija
20 Masalija (mednarodno ime 20 Massalia, starogrško: Massalía) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 20 Masalija · Poglej več »
21 Lutecija
21 Lutecija (mednarodno ime 21 Lutetia, latinsko Lutētia) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 21 Lutecija · Poglej več »
22 Kaliopa
22 Kaliopa (mednarodno ime 22 Kalliope, starogrško: Kalliópe) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 22 Kaliopa · Poglej več »
291 Alica
291 Alica (mednarodno ime je 291 Alice) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 291 Alica · Poglej več »
43 Ariadna
43 Ariadna (mednarodno ime 43 Ariadne, starogrško: Ariádne) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 43 Ariadna · Poglej več »
45 Evgenija
45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 45 Evgenija · Poglej več »
52 Evropa
52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 52 Evropa · Poglej več »
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 6 Heba · Poglej več »
7 Iris
7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 7 Iris · Poglej več »
8 Flora
8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 8 Flora · Poglej več »
87 Silvija
87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 87 Silvija · Poglej več »
9 Metida
9 Metida (starogrško: Métis) je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 9 Metida · Poglej več »
90 Antiopa
90 Antiopa (mednarodno ime 90 Antiope, starogrško: Antiópe) je asteroid, ki ga je 1. oktobra 1866 odkril nemški astronom Karl Theodor Robert Luther (1822 – 1900).
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 90 Antiopa · Poglej več »
951 Gaspra
951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: Ekliptični koordinatni sistem in 951 Gaspra · Poglej več »
