Kazalo
31 odnosi: Adiabena, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Amitis, Antioh VII. Sidet, Arijaramna, Artakserks II., Artakserks III., Balh, Behistunski napis, Bes (satrap), Darej III., Dejok, Didima, Hamadan, Helenistično obdobje, Hiša Karena, Iranska arhitektura, Judita (Marko Marulić), Kambiz II., Kir II., Kosroj II., Kraljevska cesta, Medijsko cesarstvo, Nabonidova kronika, Orod I., Parmenion (vojskovodja), Partsko cesarstvo, Perzepolis, Uzun Hasan, Vardan II..
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Ekbatana in Adiabena
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Ekbatana in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Ekbatana in Aleksander Veliki
Amitis
Āmitis (perzijsko آمیتیس, Amitis) je bila žena Kira II. Velikega, se pravi kraljica perzijskega Ahemenidskega cesarstva, * 550.
Poglej Ekbatana in Amitis
Antioh VII. Sidet
Antioh VII.
Poglej Ekbatana in Antioh VII. Sidet
Arijaramna
Arijaramna (staroperzijsko 𐎠𐎼𐎡𐎹𐎠𐎼𐎶𐎴 Ariyāramna, (tisti), ki Arijcem (Irancem) prinese mir, grško, Ariarámnes, sodobno perzijsko اریارمنه) je bil prastric Kira Velikega in praded Dareja I. in morda kralj Parsumaša v jedru Perzijskega kraljestva.
Poglej Ekbatana in Arijaramna
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Ekbatana in Artakserks II.
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Ekbatana in Artakserks III.
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Ekbatana in Balh
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Ekbatana in Behistunski napis
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Ekbatana in Bes (satrap)
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Ekbatana in Darej III.
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Poglej Ekbatana in Dejok
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Ekbatana in Didima
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Ekbatana in Hamadan
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Ekbatana in Helenistično obdobje
Hiša Karena
Velika hiša Karenajcev je bila ena izmed najvplivnejših sedmih "velikih hiš", oziroma aristokratskih klanov v antičnem Iranu.
Poglej Ekbatana in Hiša Karena
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Ekbatana in Iranska arhitektura
Judita (Marko Marulić)
Judita je najbolj znano delo Marka Marulića in prvi umetniški ep hrvaške književnosti, ki se prepeva v hrvaščini in se zgleduje po zgodbi iz Stare zaveze.
Poglej Ekbatana in Judita (Marko Marulić)
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Ekbatana in Kambiz II.
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Ekbatana in Kir II.
Kosroj II.
Kosroj II.
Poglej Ekbatana in Kosroj II.
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Ekbatana in Kraljevska cesta
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Ekbatana in Medijsko cesarstvo
Nabonidova kronika
Nabonidova kronika Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Poglej Ekbatana in Nabonidova kronika
Orod I.
Orod I. Partski (perzijsko ارد يکم), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je kot naslednik Gotarza I. vladal približno od leta 90 do 80 pr.
Poglej Ekbatana in Orod I.
Parmenion (vojskovodja)
Parmenion (tudi Parmenio) (grško Παρμενίων), grški vojskovodja, * 400 pr. n. št., † 330 pr. n. št., Ekbatana, današnji Iran.
Poglej Ekbatana in Parmenion (vojskovodja)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Ekbatana in Partsko cesarstvo
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Ekbatana in Perzepolis
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Ekbatana in Uzun Hasan
Vardan II.
Vardan II.
Poglej Ekbatana in Vardan II.