Kazalo
84 odnosi: Absorbirana doza, Akcija (fizika), Amper, Antidelec, Žilavost, Batata, Boltzmannova konstanta, Džul na kilogramkelvin, Delo (fizika), Eksplozija v Halifaxu (1917), Ekstenzivna količina, Električna energija, Elektronika, Elektronvolt, Energija, Energija fotona, Entalpija, Eponim, Erg, Foton, Fotosinteza, Gigavatna ura, Google Search, Gram, Grej, Hartreejeva energija, Heckler & Koch P7, Henry (enota), Hibernacija, Ionizirajoče sevanje, Izkoristek, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, J, James Prescott Joule, Kalorija, Katapult za letala, Kilo, Kilogram, Kilovatna ura, Kinetična energija, Kolo (prevozno sredstvo), Lennard-Jonesov potencial, Ludwig Edward Boltzmann, M14, Magnezijev hidroksid, Materino mleko, Mednarodni sistem enot, Megavatna ura, Meter, ... Razširi indeks (34 več) »
Absorbirana doza
Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.
Poglej Džul in Absorbirana doza
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Džul in Akcija (fizika)
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Džul in Amper
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Džul in Antidelec
Žilavost
Žílavost je lastnost materialov da se težko zlomijo, ko nanje delujejo zunanje sile.
Poglej Džul in Žilavost
Batata
Sveže izkopana batata Batata ali sladki krompir (znanstveno ime Ipomoea batatas).
Poglej Džul in Batata
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Džul in Boltzmannova konstanta
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Poglej Džul in Džul na kilogramkelvin
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Džul in Delo (fizika)
Eksplozija v Halifaxu (1917)
Eksplozija v Halifaxu je bila katastrofalna pomorska nesreča, ki se je zgodila 6.
Poglej Džul in Eksplozija v Halifaxu (1917)
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Poglej Džul in Ekstenzivna količina
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Džul in Električna energija
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Poglej Džul in Elektronika
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Džul in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Džul in Energija
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Poglej Džul in Energija fotona
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Džul in Entalpija
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Džul in Eponim
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Poglej Džul in Erg
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Džul in Foton
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Džul in Fotosinteza
Gigavatna ura
Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.
Poglej Džul in Gigavatna ura
Google Search
Iskanje Google ali pa preprosto Google je spletni iskalnik, ki ga je razvilo podjetje Google.
Poglej Džul in Google Search
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Džul in Gram
Grej
Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.
Poglej Džul in Grej
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Poglej Džul in Hartreejeva energija
Heckler & Koch P7
Heckler & Koch P7 (krajše HK P7) je polavtomatska pištola nemškega koncerna Heckler & Koch GmbH.
Poglej Džul in Heckler & Koch P7
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Džul in Henry (enota)
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Poglej Džul in Hibernacija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Džul in Ionizirajoče sevanje
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Poglej Džul in Izkoristek
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Džul in Izparilna toplota
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Džul in Izpeljana enota SI
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Džul in J
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Poglej Džul in James Prescott Joule
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Poglej Džul in Kalorija
Katapult za letala
McDonnell Douglas T-45 na katapultu HMS Bermuda Katapult za letala je naprava, ki se uporablja na letalonosilkah za hitro pospeševanje letala do vzletne hitrosti.
Poglej Džul in Katapult za letala
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Džul in Kilo
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Džul in Kilogram
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Poglej Džul in Kilovatna ura
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Džul in Kinetična energija
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Poglej Džul in Kolo (prevozno sredstvo)
Lennard-Jonesov potencial
Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.
Poglej Džul in Lennard-Jonesov potencial
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Džul in Ludwig Edward Boltzmann
M14
M14 (uradno United States Rifle, Caliber 7.62 mm, M14; Puška Združenih držav, kaliber 7,62 mm, M14) je ameriška selektivna bojna puška, ki uporablja naboj 7,62x51 NATO.
Poglej Džul in M14
Magnezijev hidroksid
Magnezijev hidroksid je anorganska spojina z molekulsko formulo Mg(OH)2.
Poglej Džul in Magnezijev hidroksid
Materino mleko
Vzorca človeškega mleka Máterino mléko je izloček človeških mlečnih žlez v dojkah za hrano dojenčka.
Poglej Džul in Materino mleko
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Džul in Mednarodni sistem enot
Megavatna ura
Megavatna ura (oznaka MWh) je fizikalna enota za delo in energijo (1 MWh.
Poglej Džul in Megavatna ura
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Džul in Meter
Momentna magnitudna lestvica
Momentna magnitudna lestvica (oznaka MW ali M) je v seizmologiji mera jakosti potresa po količini sproščene energije.
Poglej Džul in Momentna magnitudna lestvica
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Džul in Neodim
Odmerek
Odmerek (tudi doza) je v farmakologiji količina zdravila ali sevanja, ki ga bolnik dobi v določenem časovnem razmiku.
Poglej Džul in Odmerek
Peptidna vez
Nastanek peptidne vezi z odcepom vode Peptidna vez je kovalentna kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode (H2O).
Poglej Džul in Peptidna vez
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Džul in Planckov sistem enot
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Džul in Planckov zakon
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Džul in Planckova energija
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Džul in Planckova konstanta
Poraba električne energije
Poraba električne energije označuje obliko porabe energije, ki uporablja električno energijo.
Poglej Džul in Poraba električne energije
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Džul in Premog
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Džul in Red velikosti
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Džul in Seznam fizikalnih vsebin
Sievert
Sievert oz.
Poglej Džul in Sievert
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Džul in Sistem enot CGS
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Džul in Sistem geometriziranih enot
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Džul in Sonce
Sovjetska podmornica K-431
Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).
Poglej Džul in Sovjetska podmornica K-431
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Džul in Specifična toplota
Standardna sežigna entalpija
Standardna sežigna entalpija (ΔH°sež) (gl. tudi Kurilna vrednost) je enaka spremembi entalpije pri popolnem sežigu 1 mola snovi pri standardnih pogojih.
Poglej Džul in Standardna sežigna entalpija
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Džul in Stefanova konstanta
Sublimacijska toplota
Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
Poglej Džul in Sublimacijska toplota
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Džul in Talilna toplota
Termoelektrarna Šoštanj
Termoelektrarna Šoštanj krajše TEŠ je največja slovenska elektrarna po skupni inštalirani moči 1029 MW, s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW.
Poglej Džul in Termoelektrarna Šoštanj
Tete de Moine
Tête de Moine (francosko: Tête de Moine, Fromage de Bellelay) je vrsta švicarskega poltrdega sira.
Poglej Džul in Tete de Moine
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Džul in Tlak
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Džul in Tona
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Džul in Toplota
Toplotna kapaciteta
Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.
Poglej Džul in Toplotna kapaciteta
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Džul in Uran
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Džul in Vat
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Džul in Vodni hlapi
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Džul in Weber (enota)
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Džul in Znojenje
9,3×66 SAKO
9,3×66 SAKO je močan lovski naboj, ki ga je razvilo finsko orožarsko podjetje Sako Limited iz mesta Riihimaki.
Poglej Džul in 9,3×66 SAKO
Prav tako znan kot Joule, Kilodžul, Megadžul.