Kazalo
166 odnosi: Abasidski kalifat, Age of Empires II: The Age of Kings, Almalik, Šindžjang, Ambagaj kan, Amu Darja, Arigbuha, Astrahanski kanat, Šindžjang, Širaz, Šiungnu, Štefan Vladislav I., Čagataj, Čagatajščina, Čagatajski kanat, Ögedej, Baškirji, Baktrija, Barlasi, Batu kan, Börte, Bela horda, Belgudej, Berke, Bitka na Kalki, Bitka pri Ajn Džalutu, Bitka pri Ankari, Bodončar, Bordžigini, Buri (Džingiskanov pravnuk), Džanibeg, Džoči, Delhi, Delhijski sultanat, Eldžigidej, Ferganska dolina, Gaočang, Geografija Irana, Godan kan, Gujuk, Hadži I. Geraj, Hajdu kan, Halil Sultan, Hamag Mongol, Hölun, Henti, Historia Tartarorum, Hiva, Hivski kanat, Horezm, Hulegu, ... Razširi indeks (116 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Džingiskan in Abasidski kalifat
Age of Empires II: The Age of Kings
Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.
Poglej Džingiskan in Age of Empires II: The Age of Kings
Almalik, Šindžjang
Almalik, Armalek, Almalig,Henry Yule.
Poglej Džingiskan in Almalik, Šindžjang
Ambagaj kan
Ambagaj (mongolsko Амбагай хан, Ambagaj han) je bil leta 1146/1148–1156 kan hamag Mongol – vseh Mongolov, * ni znano, † 1156.
Poglej Džingiskan in Ambagaj kan
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Amu Darja
Arigbuha
Arigbuha (mongolsko Аригбуха хаан, Arigbuha haan, kitajsko 阿里不哥) je bil sedmi in najmlajši Tolujev sin in Džingiskanov vnuk, * okoli 1219, † 1266.
Poglej Džingiskan in Arigbuha
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Džingiskan in Astrahanski kanat
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Džingiskan in Šindžjang
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Džingiskan in Širaz
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Džingiskan in Šiungnu
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Džingiskan in Štefan Vladislav I.
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Džingiskan in Čagataj
Čagatajščina
Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.
Poglej Džingiskan in Čagatajščina
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Džingiskan in Čagatajski kanat
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Džingiskan in Ögedej
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Džingiskan in Baškirji
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Džingiskan in Baktrija
Barlasi
Barlasi (mongolsko Barulas,S.M. Grupper. A Barulas Family Narrative in the Yuan Shih: Some Neglected Prosopographical and Institutional Sources on Timurid Origins. Archivum Eurasiae Medii Aevi 8 (1992–94): 11–97. čagatajsko in perzijsko,برلاس, Barlās, tudi Berlas) so bili mongolska, kasneje poturčenaB.F.
Poglej Džingiskan in Barlasi
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Džingiskan in Batu kan
Börte
Börte Udžin (včasih tudi Borte ali Burtai), mongolska plemkinja, * okrog 1162.
Poglej Džingiskan in Börte
Bela horda
Bela horda (mongolsko: Цагаан орд/Cagaan ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva.
Poglej Džingiskan in Bela horda
Belgudej
Belgudej (mongolsko Бэлгүдэй, Belgudej) je bil sin Jesugeja in Sočigel in Džingiskanov polbrat, * okoli 1161, † okoli 1271 (po legendi).
Poglej Džingiskan in Belgudej
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Džingiskan in Berke
Bitka na Kalki
Bitka na reki Kalki 31. maja 1223 je bila neuspel poskus združenih ruskih kneževin, da bi skupaj s Kumani zaustavili širjenje Mongolskega cesarstva na čelu z Džingiskanom.
Poglej Džingiskan in Bitka na Kalki
Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Ajn Džalutu (arabsko عين جالوت, kar pomeni Golijatov studenec) je bila bitka med egiptovskimi Mameluki in Mongoli, do katere je prišlo 3. septembra 1260 v Izraelski dolini (Emek Jizre'el) v Palestini.
Poglej Džingiskan in Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Džingiskan in Bitka pri Ankari
Bodončar
Bodončar Munhag (mongolsko Бодончар, Bodončar) je bil slaven mongolski vojskovodja, Džingiskanov prednik in prednik mongolskega klana Barlas, ki je pod Timur Lenkom vladal v Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Bodončar
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Džingiskan in Bordžigini
Buri (Džingiskanov pravnuk)
Buri (mongolsko Бүри, Büri) je bil Džingiskanov pravnuk, Čagatajev vnuk, Mutugenov sin in eden od poveljujočih generalov v mongolskih pohodih v Evropo, * ni znano, † 1252.
Poglej Džingiskan in Buri (Džingiskanov pravnuk)
Džanibeg
Džanibeg ali Džanibeg kan je bil od leta 1342 do 1357 kan Zlate horde, * ni znano, Zlata horda, † 1357, Saraj.
Poglej Džingiskan in Džanibeg
Džoči
Džoči (Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Poglej Džingiskan in Džoči
Delhi
Delhi, med domačini poznan kot Dilli (दिल्ली, ਦਿੱਲੀ, دلّی), uradno ozemlje nacionalne prestolnice (NCT) Delhi, je mesto in zvezno ozemlje Indije, ki vsebuje New Delhi, glavno mesto Indije.
Poglej Džingiskan in Delhi
Delhijski sultanat
Delhijski sultanat (Perzijščina:دهلی سلطان, Urdujščina: دہلی سلطنت) je bil muslimanski sultanat z glavnim mestom v Delhiju, ki se je razprostiral čez velik del Indijskega podkontinenta celih 320 let (1206–1526).
Poglej Džingiskan in Delhijski sultanat
Eldžigidej
Eldžigidej je bil mongolski vojskovodja v Perziji, * ni znano, † 1251 ali 1252.
Poglej Džingiskan in Eldžigidej
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Džingiskan in Ferganska dolina
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Poglej Džingiskan in Gaočang
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Poglej Džingiskan in Geografija Irana
Godan kan
Godan, Kodan ali Koden (kitajsko 阔端太子, pinjin Kuòduān tàizi) je bil Džingiskanov vnuk in pred Kublajkanom guverner večine Kitajske, * 1206, † 1251.
Poglej Džingiskan in Godan kan
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Poglej Džingiskan in Gujuk
Hadži I. Geraj
Hadži I. Geraj ali Melek Hadži Geraj (krimsko tatarsko بیر-حاجى كراى, Bır Hacı Geray, ملک خاجى كراى, Melek Hacı Geray, turško I. Hacı Giray, rusko Хаджи I Герай, Hadži I Geraj, ukrajinsko Хаджі I Ґерай, Hadži I Geraj) je bil ustanovitelj in prvi vladar Krimskega kanata, * 1397, † 1466.
Poglej Džingiskan in Hadži I. Geraj
Hajdu kan
Hajdu (mongolsko Хайду, Hajdu) je bil mongolski kan iz klana Bordžigin, ki je vladal od leta 1080 do 1100, * 1030, † 1100.
Poglej Džingiskan in Hajdu kan
Halil Sultan
Halil Sultan (čagatajsko/perzijsko خلیل سلطان) je bil timuridski vladar Transoksanije, ki je vladal od 18. februarja 1405 do leta 1409, * 1384, † 4. november 1411, Raj, Timuridsko cesarstvo.
Poglej Džingiskan in Halil Sultan
Hamag Mongol
Hamag Mongol (mongolsko Хамаг монгол, Hamag Mongol, dobesedno 'cela Mongolija', kitajsko 蒙兀國) je bila velika konfederacija mongolskih plemen (hanlig, kanat) v 12.
Poglej Džingiskan in Hamag Mongol
Hölun
Hölun (mongolsko: Өэлүн) je bila Džingiskanova mati in prva žena njegovega očeta Jesugeja, poglavarja plemena Kijadov.
Poglej Džingiskan in Hölun
Henti
Gornji tok reke Onon v gorovju Henti. Gorovje Henti (Хэнтий нуруу, Hentij nuruu) je gorska veriga v provincah Töv in Henti v severni Mongoliji.
Poglej Džingiskan in Henti
Historia Tartarorum
Historia Tartarorum (slovensko Zgodovina Tatarov) je zapis ustne pripovedi Benedikta Poljaka o njegovem potovanju na dvor mongolskega kana Gujuka, ki ga je pripravil njegov spremljevalec, frančiškan C. de Bridia, po naročilu patra Boguslava, predstojnika frančiškanskega reda na Češkem in Poljskem.
Poglej Džingiskan in Historia Tartarorum
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Džingiskan in Hiva
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Poglej Džingiskan in Hivski kanat
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Džingiskan in Horezm
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Džingiskan in Hulegu
Hutula kan
Hutula (mongolsko Хутула хан, Hutula han) je bil leta 1156–1160 (?) kan Hamag mongol ulus – vseh Mongolov, * okoli 1111, † okoli 1161.
Poglej Džingiskan in Hutula kan
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Poglej Džingiskan in Ilkanat
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Džingiskan in Iran
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Džingiskan in Islamska umetnost
Jasak
Pobiranje jaska; ''Remezovski letopis'', eden od sibirskih letopisov Jasák (mongolsko засаг, zasag, tatarsko ясак, jasak, rusko яса́к, jasа́k) je turška beseda, ki pomeni davek.
Poglej Džingiskan in Jasak
Jesu Mongke
Jesu Mongke (mongolsko Есөнмөнх, Esөnmөnh) je bil leta 1246 ali 1247-1252 kan Čagatajskega kanata, * 1221, † 1252.
Poglej Džingiskan in Jesu Mongke
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej Džingiskan in Jesugej
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Džingiskan in Kašgar
Kabul kan
Kabul kan (mongolsko Хабул хан, Habul han) je bil prvi znani Hamag mongol ulus – vsemogočni vladar vseh Mongolov in Džingiskanov praded, * ni znano, † ni znano.
Poglej Džingiskan in Kabul kan
Kadan
Kadan je bil sin Ögedeja, drugega velikega kana Mongolskega cesarstva in Dinastije Juan, in ene od njegovih priležnic, * ni znano, † 1260.
Poglej Džingiskan in Kadan
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej Džingiskan in Kajdu
Karakitajski kanat
Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.
Poglej Džingiskan in Karakitajski kanat
Karakorum (mesto)
Samostan Erdene Zuu. Stupe samostana Erdene Zuu. Kamnita želva. Karakorum, je bil v 13.
Poglej Džingiskan in Karakorum (mesto)
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Džingiskan in Kazahstan
Kereidi
Azija okrog leta 1200. Kereidi ali Kereiti (mongolsko: Кэрэйд, Kereid) so bili skupina nomadskih plemen, ki so živela v srednji Mongoliji pred vzponom Mongolskega cesarstva.
Poglej Džingiskan in Kereidi
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Kirgizistan
Kitani
Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.
Poglej Džingiskan in Kitani
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Džingiskan in Kongrati
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Poglej Džingiskan in Konje Urgenč
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Džingiskan in Koridor Heši
Krčenje gozdov
Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Poglej Džingiskan in Krčenje gozdov
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Džingiskan in Krimski kanat
Kublajkan
Kublajkan, mongolski kan, *23. september 1215, † 18. februar 1294.
Poglej Džingiskan in Kublajkan
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Džingiskan in Kumanija
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Džingiskan in Kurultaj
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Džingiskan in Mavzolej
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Džingiskan in Mehmed II. Osvajalec
Merkiti
Merkiti, Mergedi ali Mergidi (mongolska beseda merged lahko pomeni modri, spretni, vešči, izkušeni lokostrelci ali lovci) so bili mongolsko pleme, znano po okrutnosti, ki je v srednjem veku živelo v jugovzhodni Sibiriji.
Poglej Džingiskan in Merkiti
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Džingiskan in Merv
Mingan
Mingan (mongolsko Мянган, Mjangan) je bila družbeno-vojaška enota 1.000 gospodinjstev, ki jo je ustvaril Džingiskan.
Poglej Džingiskan in Mingan
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Džingiskan in Modra horda
Mogulski imperij
Mogulski imperij Mogulski imperij, (perzijsko: Gurkānī, گوركانى) je bil imperij, ki je v svojem največjem ozemeljskem obsegu vladal večini indijske podceline.
Poglej Džingiskan in Mogulski imperij
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Poglej Džingiskan in Mohamed bin Tugluk
Monarh
Monarh je suveren vladar države.
Poglej Džingiskan in Monarh
Mongol (film)
Mongol je zgodovinski epski film iz leta 2007, ki ga je režiral Sergej Bodrov in zanj tudi napisal scenarij skupaj z Arifom Alijevim.
Poglej Džingiskan in Mongol (film)
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Džingiskan in Mongoli
Mongolski šamanizem
Beli prapor (tug) je ena od dveh duhovnih oblik Džingiskana, druga je Črni prapor, ki je prikazana kot bel ali rumen konj ali kot silovit vojščak na tem konju. V središču templja je Džingiskanov kip, levo in desno od njega pa po pa štirje spremljevalci, skupaj devet oseb. Številka devet ima v mongolski kulturi simboličen pomen.
Poglej Džingiskan in Mongolski šamanizem
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Džingiskan in Mongolski vpadi v Evropo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Džingiskan in Mongolsko cesarstvo
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Džingiskan in Nogaj
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Džingiskan in Notranja Mongolija
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano.
Poglej Džingiskan in Obleganje Bagdada (1258)
Ogul Kajmiš
Ogul Kajmiš (Ogul Kajmiš) iz plemena Merkitov je bila glavna žena Gujuk kana in po njegovi smrti leta 1248 regentka Mongolskega cesarstva, * ni znano, † 1251.
Poglej Džingiskan in Ogul Kajmiš
Onon
Gornji tok reke Onon, kjer naj bi bil rojen Džingiskan. Onon gol (Онон гол, Онон) je reka v Mongoliji in Rusiji.
Poglej Džingiskan in Onon
Orda kan
Orda kan (mongolsko Орда хан, Orda han, rusko Орда-Эджен, Orda-Edžen, ukrajinsko Орда Іхен, Orda Ihen) je bil mongolski kan in vojaški strateg, ki je v 13.
Poglej Džingiskan in Orda kan
Paiza
Mongolski potni list ''paiza'' cesarstva Yuan (1279-1368). Paiza je kovinska ploščica z napisom, ki je v Mongolskem cesarstvu od Džingiskana dalje služila kot potni list ali pooblastilo državnega urada in je omogočala varno komuniciranje in potovanje po vsem Mongolskem cesarstvu.
Poglej Džingiskan in Paiza
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Džingiskan in Rašid al-Din
Ruševine Džjiaohe
Džjaohe ali Jarkhoto je porušeno mesto v dolini Jarnaz, 10 km zahodno od mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujghur na Kitajskem.
Poglej Džingiskan in Ruševine Džjiaohe
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Džingiskan in Samarkand
Sartak
Sartak ali Sartah (mongolsko Сартаг, Sartag, tatarsko Сартак, Sartak) je bil sin in naslednik vladarja Zlate horde Batu kana, * ni znano, † 1257.
Poglej Džingiskan in Sartak
Selim I. Geraj
Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.
Poglej Džingiskan in Selim I. Geraj
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Džingiskan in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam vojaških vsebin
Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,...
Poglej Džingiskan in Seznam vojaških vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Džingiskan in Seznam zgodovinskih vsebin
Subedej
Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.
Poglej Džingiskan in Subedej
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Džingiskan in Svilna pot
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Džingiskan in Taškent
Tajna zgodovina Mongolov
Tajna zgodovina Mongolov, izdaja iz leta 1908, mongolski tekst v kitajski transkripciji. Na desni strani posameznega stolpca je glosarij. Tajna zgodovina Mongolov (mongolsko 38px, Mongγol-un niγuca tobčijan, v cirilici: Монголын нууц товчоо, Mongolyn nuuc tovčoo) je najstarejše ohranjeno literarno delo v mongolskem jeziku.
Poglej Džingiskan in Tajna zgodovina Mongolov
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Džingiskan in Tengrizem
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Džingiskan in Tibet
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Timur Lenk
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Džingiskan in Timuridi
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Džingiskan in Timuridsko cesarstvo
Tokomer
TokomerSălăgean, Tudor.
Poglej Džingiskan in Tokomer
Toktamiš
Toktamiš (tatarsko Тухтамыш, Tuktamiš, mongolsko Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan Modre horde, ki je Modro in Belo hordo, dela Zlate horde, za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli 1342, Modra horda, † 1406, Sibirija.
Poglej Džingiskan in Toktamiš
Toluj
Toluj, včasih tudi Tuluj ali Toluj kan (mongolsko Толуй хаан, Toluj haan, kitajsko 拖雷, pinjin Tuōléi) je bil najmlajši Džingiskanov in Börtin sin in od leta 1227 do 1229 regent Mongolskega cesarstva, * okoli 1191, Mongolija, † 1231/1232, Mongolija.
Poglej Džingiskan in Toluj
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Džingiskan in Transoksanija
Tug
Tug mongolske vojske; Trg Sükhbaatar, Ulan Bator Ferdinanda II. leta 1556.Boeheim (1890), str. 510, 511 Osmanski tug iz 19. stoletja Tug (mongolsko туг, osmansko turško طوغ, ṭuġ ali توغ, tuġ) ali suld (mongolsko сүлд, suld) je drog, ki ima na vrhu obešene krožno razporejene konjske ali jakove repe različnih barv.
Poglej Džingiskan in Tug
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Džingiskan in Turkestan
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Turkmenistan
Ulan Bator
Ulan Bator (- Ulanbaataar ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - Ulaγanbaγatur, dobesedno »Rdeči heroj«) je glavno mesto Mongolije in s 1,3 milijona prebivalcev (podatek za leto 2013) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno nomadski.
Poglej Džingiskan in Ulan Bator
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Džingiskan in Ulug Beg
Ulug Mohamed
Ulug Mohamed (urdujsko, perzijsko, arabsko ألوغ محمد, tatarsko Олуг Мөхәммәт, Olug Mөhәmmәt, rusko Улуг Мухаммед, Ulug Muhammed) je bil dvakrat kan Zlate horde in ustanovitelj Kazanskega kanata, * 1405, Zlata horda, † 1445, Kazan, Kazanski kanat.
Poglej Džingiskan in Ulug Mohamed
Urgana
Urgana, Organa, Orakina ali Ergene hatun (mongolsko Ургана, Urgana) jer bila oiratska princesa Mongolskega cesarstva in cesarica (hatun) Čagatajskega kanata.
Poglej Džingiskan in Urgana
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej Džingiskan in Uzbeg kan
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Džingiskan in Uzbekistan
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Džingiskan in Volška Bolgarija
Yazd
Yazd (Perzisko: یزد) je glavno mesto province Yazd v Iranu in center Zoroastrske kulture.
Poglej Džingiskan in Yazd
Yelü Chucai
Yelü Chucai ali Yeh-Lu Ch'u-Ts'ai (kitajsko: 耶律楚材; pinjin: Yélǜ Chǔcái, mongolsko: Urtu Sakal, 吾图撒合里, »Dolgobradec«), * 1189, † 1243 je bil kitanski državnik iz dinastije Liao, ki je kasneje postal svetovalec mongolskih vladarjev Džingiskana in njegovega sina Ögedeja.
Poglej Džingiskan in Yelü Chucai
Zgodovina Indije
Po soglasju sodobne genetike so anatomsko moderni ljudje prvič prispeli na Indijsko podcelino iz Afrike med 73.000 in 55.000 leti.
Poglej Džingiskan in Zgodovina Indije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Džingiskan in Zgodovina Irana
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Džingiskan in Zgodovina Kazahstana
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Džingiskan in Zgodovina Kitajske
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Džingiskan in Zlata horda
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1162
1171
1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Džingiskan in 1171
1177
1177 (MCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Džingiskan in 1177
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Džingiskan in 1189
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Džingiskan in 1200
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1201
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Džingiskan in 1202
1203
1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Džingiskan in 1203
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Džingiskan in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Džingiskan in 1205
1206
1206 (MCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Džingiskan in 1206
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1207
1209
1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Džingiskan in 1209
1210
1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Džingiskan in 1210
1211
1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Džingiskan in 1211
1213
1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Džingiskan in 1213
1216
1216 (MCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Džingiskan in 1216
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Džingiskan in 1217
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1218
1219
1219 (MCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Džingiskan in 1219
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Džingiskan in 1220
1223
1223 (MCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Džingiskan in 1223
1225
1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Džingiskan in 1225
1226
1226 (MCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Džingiskan in 1226
1227
1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Džingiskan in 1227
1229
1229 (MCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1229
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Džingiskan in 1241
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Džingiskan in 1246
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Džingiskan in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Džingiskan in 1346
18. avgust
18.
Poglej Džingiskan in 18. avgust
3. september
3.
Poglej Džingiskan in 3. september
Prav tako znan kot Borjigin Temüjin, Džingiskan Veliki, Temudžin.