Kazalo
21 odnosi: Albit, Aragonit, Arzenopirit, Bitovnit, Ceruzit, Dolomit, Fluorit, Glauberit, Indij, Kalcit, Kasiterit, Kristalni habit, Labradorit, Leadhillit, Levcit, Pegmatit, Razkolnost, Spinel, Stavrolit, Titanit, Zlato.
Albit
Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi3O8, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev.
Poglej Dvojčičenje in Albit
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Dvojčičenje in Aragonit
Arzenopirit
Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS.
Poglej Dvojčičenje in Arzenopirit
Bitovnit
Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8).
Poglej Dvojčičenje in Bitovnit
Ceruzit
Ceruzit ali bela svinčeva ruda je kristalni svinčev karbonat (PbCO3), ki je pomembna svinčeva ruda.
Poglej Dvojčičenje in Ceruzit
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Dvojčičenje in Dolomit
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Dvojčičenje in Fluorit
Glauberit
Glauberit je sulfatni mineral s formulo Na2Ca(SO4)2. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Mineral so prvič opisali leta 1808 v rudniku El Castellar v španski pokrajini Kastilja-Manča in ga imenovali po nemško/nizozemskem alkimistu in kemiku Johannu Rudolfu Glauberju (1604–1668).
Poglej Dvojčičenje in Glauberit
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Dvojčičenje in Indij
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Dvojčičenje in Kalcit
Kasiterit
Kasiterit je kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO2. Mineral je praviloma neprozoren, tenki kristali pa so lahko prosojni. Zaradi sijaja in več kristalnih ploskev se iz njega izdeluje cenjen nakit. Kasiterit je že od davnine glavna kositrova ruda in najpomembnejši vir kositra.
Poglej Dvojčičenje in Kasiterit
Kristalni habit
Piritno sonce. Med tesno stisnjenimi sloji skrilavca je bil skupek prisiljen rasti v gostih stranskih žarkih. V normalnih pogojih bi se pirit razvil v obliki kock ali piritoedrov. Kristalni habit je opis značilnih oblik in agregatov, ki jih tvori nek mineral.
Poglej Dvojčičenje in Kristalni habit
Labradorit
Labradorit je tektosilikatni mineral iz družine glinencev s kemijsko formulo ((Ca,Na)(Al,Si)4O8).
Poglej Dvojčičenje in Labradorit
Leadhillit
Leadhillit je svinčev sulfatno-karbonatno-hidroksidni mineral, pogost spremljevalec anglezita.
Poglej Dvojčičenje in Leadhillit
Levcit
Levcit je kalijev aluminijev tektosilikat s kemijsko formulo K. Kristali imajo obliko kubičnega eikozitetraedra, vendar niso optično izotropni in so zato psevdo kubični.
Poglej Dvojčičenje in Levcit
Pegmatit
Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.
Poglej Dvojčičenje in Pegmatit
Razkolnost
Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.
Poglej Dvojčičenje in Razkolnost
Spinel
Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.
Poglej Dvojčičenje in Spinel
Stavrolit
Stavrolit je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren silikatni mineral iz skupine otočnih silikatov.
Poglej Dvojčičenje in Stavrolit
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Poglej Dvojčičenje in Titanit
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Dvojčičenje in Zlato