Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dvanajst bogov Olimpa

Index Dvanajst bogov Olimpa

Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Ajant, Antične olimpijske igre, Apoteoza, Atena, Cerera (mitologija), Dion, Pieria, Družinsko drevo grških bogov, Etrurija, Giganti (mitologija), God of War (videoigra, 2018), Gora Ida (Turčija), Grška mitologija, Had (grški bog), Helenistična umetnost, Helenizem (religija), Hermes, Kronos, Leon Battista Alberti, Libacija, Mikene, Mikenska doba, Olimp, Pergamonski oltar, Tesalija, Uran (mitologija).

Ajant

Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Ajant

Antične olimpijske igre

Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Antične olimpijske igre

Apoteoza

Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Apoteoza

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Atena

Cerera (mitologija)

V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Cerera (mitologija)

Dion, Pieria

Dion (Δίον;, Δῖον;, Dium) je vas in občinska enota v občini Dion-Olympos v regionalni enoti Pieria, Osrednja Makedonija, Grčija.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Dion, Pieria

Družinsko drevo grških bogov

Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Družinsko drevo grških bogov

Etrurija

Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Etrurija

Giganti (mitologija)

Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Giganti (mitologija)

God of War (videoigra, 2018)

God of War je akcijsko-pustolovska igra, ki jo je razvil Santa Monica Studio, izdal pa Sony Interactive Entertainment (SIE).

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in God of War (videoigra, 2018)

Gora Ida (Turčija)

Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Gora Ida (Turčija)

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Grška mitologija

Had (grški bog)

Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu Had (grško ᾍδης, Haidēs; Ἀΐδης, Aïdēstudi) tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis, je v grški mitologiji bog podzemnega sveta.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Had (grški bog)

Helenistična umetnost

Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Helenistična umetnost

Helenizem (religija)

Helenizem (grško: Ἑλληνισμός) je grška etnična religija (Ἑλληνικὴ εθνική θρησκεία), poznana tudi pod imeni Dodekateizem (Δωδεκαθεϊσμός) ali Olimpianizem in se nanaša na različne religijske skupine, ki prakticirajo nekdanje grško staroverje.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Helenizem (religija)

Hermes

Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Hermes

Kronos

V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Kronos

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Leon Battista Alberti

Libacija

Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Libacija

Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Mikene

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Mikenska doba

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Olimp

Pergamonski oltar

Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Pergamonski oltar

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Tesalija

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.

Poglej Dvanajst bogov Olimpa in Uran (mitologija)

Prav tako znan kot Bogovi olimpa, Olimpski bogovi.