Kazalo
8 odnosi: Anto Baković, Štefan Dušan, Delminij, Ivan Ančić, Jožef Mihalovič, Letopis popa Dukljana, Pavel I. Šubić Bribirski, Rdeča Hrvaška.
Anto Baković
Anto Baković, hrvaški katoliški duhovnik, pisatelj, politik, publicist, zgodovinar in časnikar, * 4. julij 1931, Goražde Jugoslavija, † 26. januar 2017, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Duvno in Anto Baković
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Duvno in Štefan Dušan
Delminij
Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.
Poglej Duvno in Delminij
Ivan Ančić
Ivan Ančić, hrvaški teološki pisatelj * 11. februar 1642, Lipa v Duvnu, † 24. julij 1685, Ancona.
Poglej Duvno in Ivan Ančić
Jožef Mihalovič
Jožef Mihalovič, József Mihalovics (tudi Mihalovits ali Mihalovich), Josip Mihalović, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 16. januar 1814, Torda, Avstrijsko cesarstvo; † 19. februar 1891, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška).
Poglej Duvno in Jožef Mihalovič
Letopis popa Dukljana
Letopis popa Dukljana, Gesta Regnum Sclavorum (slovensko Dejanja Slovanskega kraljestva) ali Barski rodovnik je srednjeveški rokopis, napisan najverjetneje v drugi polovici 12.
Poglej Duvno in Letopis popa Dukljana
Pavel I. Šubić Bribirski
Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom.
Poglej Duvno in Pavel I. Šubić Bribirski
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Duvno in Rdeča Hrvaška