Kazalo
119 odnosi: Adolf Bibič, Akademija znanosti Češke republike, Aleksander Bajt, Alenka Rebula Tuta, Ameriško psihološko združenje, Andrej Čuš, Arūnas Dulkys, Arvid Carlsson, Šola za novejše družbene vede v Moskvi, Študije spola, Časopis za kritiko znanosti, Émile Durkheim, Baza, Beletrina, Borilne veščine, Center za metodologijo in informatiko, CiNii, Deležje, Digitalna humanistika, Diskurz, Družba, Družbena kritika, Družboslovna informatika, Družboslovna statistika, Dušan Voglar, Ekonomija, Erazmova nagrada, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Faktor vpliva, Filozofska fakulteta, Gašper Pirc, Gea (revija), Gerontologija, Gregor Vovk Petrovski, Heraldika, Hipoteza, Humanistika, Ideologija, Inštitut za napredni študij, Informacijska znanost, Informirano soglasje, Interakcija med človekom in računalnikom, Interdisciplinarnost, Italija, Ivan Vanek Šiftar, J. J. Hurtak, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Jezikoslovje, Jože Pahor, Johannes Mayer, ... Razširi indeks (69 več) »
Adolf Bibič
Adolf Bibič, slovenski politolog, univerzitetni profesor * 3. februar 1933, Bizeljsko, † 17. november 1996, Ljubljana.
Poglej Družboslovje in Adolf Bibič
Akademija znanosti Češke republike
Starem mestu Akademija znanosti Češke republike (okrajšano AV ČR) je narodna akademija s sedežem v Pragi in poleg univerz vodilna javna znanstvenoraziskovalna ustanova na Češkem.
Poglej Družboslovje in Akademija znanosti Češke republike
Aleksander Bajt
Aleksander Bajt, slovenski ekonomist, predavatelj in akademik, * 27. februar 1921, Ljubljana, † 24. februar 2000, Ljubljana.
Poglej Družboslovje in Aleksander Bajt
Alenka Rebula Tuta
Alenka Rebula Tuta, slovenska pesnica, pisateljica in strokovnjakinja na področju psihologije, *14. april 1953, Loka pri Zidanem mostu, Slovenija.
Poglej Družboslovje in Alenka Rebula Tuta
Ameriško psihološko združenje
Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association, kratica APA) je stanovska organizacija psihologov v ZDA z več kot 154.000 člani.
Poglej Družboslovje in Ameriško psihološko združenje
Andrej Čuš
Andrej Čuš, slovenski politik, družboslovec in mladinski delavec, * 29. julij 1990, Maribor.
Poglej Družboslovje in Andrej Čuš
Arūnas Dulkys
Arūnas Dulkys, litvanski ekonomist in družboslovec, * 22. oktober 1972, Šilutė, Litva 7.
Poglej Družboslovje in Arūnas Dulkys
Arvid Carlsson
Arvid Carlsson, švedski nevroznanstvenik in farmakolog, nobelovec, * 25. januar 1923, Uppsala, Švedska, † 29. junij 2018, Göteborg, Švedska.
Poglej Družboslovje in Arvid Carlsson
Šola za novejše družbene vede v Moskvi
Šola za novejše družbene vede v Moskvi (Высшая школа современныхсоциальныхнаук МГУ) je javna fakulteta, ki ponuja študij družboslovja in deluje v sklopu Moskovske državne univerze; ustanovljena je bila leta 2002.
Poglej Družboslovje in Šola za novejše družbene vede v Moskvi
Študije spola
Študije spola je ime za sklop znanstvenih disciplin (sociologija, filozofija, literarna teorija, filmska teorija, antropologija, psihoanaliza, psihologija, feministična teorija), ki analizirajo spol.
Poglej Družboslovje in Študije spola
Časopis za kritiko znanosti
Časopis za kritiko znanosti je družboslovna in humanistična znanstvena revija.
Poglej Družboslovje in Časopis za kritiko znanosti
Émile Durkheim
Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.
Poglej Družboslovje in Émile Durkheim
Baza
Baza ima, odvisno od konteksta, več različnih pomenov.
Poglej Družboslovje in Baza
Beletrina
Beletrina, zavod za založniško dejavnost je slovenska knjižna založba s sedežem v Ljubljani, ustanovljena leta 1996 kot Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Zavod za založniško dejavnost.
Poglej Družboslovje in Beletrina
Borilne veščine
Borílne veščína ali umétnosti bojevánja so sistemi urejenih metod vadbe telesa in tudi duha, z namenom učinkovitega bojevanja, tako golorokega kot tudi oboroženega.
Poglej Družboslovje in Borilne veščine
Center za metodologijo in informatiko
Center za metodologijo in informatiko (kratica CMI) je raziskovalna enota, ki deluje v sklopu Inštituta za družbene vede Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Poglej Družboslovje in Center za metodologijo in informatiko
CiNii
CiNii (okrajšava za Citation Information by NII) je bibliografska podatkovna zbirka, ki jo vzdržuje japonski Nacionalni center za informatiko (NII).
Poglej Družboslovje in CiNii
Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.
Poglej Družboslovje in Deležje
Digitalna humanistika
Digitalna humanistika se je pojavila v obdobju med 1990 in 2000 najprej pod imenom humanistično računalništvo oz.
Poglej Družboslovje in Digitalna humanistika
Diskurz
Diskúrz je pojem, ki izvira iz latinske besede discursus.
Poglej Družboslovje in Diskurz
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Družboslovje in Družba
Družbena kritika
Družbena kritika je pojem s področij socialne filozofije, politične ekonomije, sociologije, socialne psihologije, psihoanalize, literature in družbenih ved.
Poglej Družboslovje in Družbena kritika
Družboslovna informatika
Družboslovna informatika je interdisciplinarna znanstvena veda o načrtovanju, uporabi in posledicah informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT) v sodobnih družbah.
Poglej Družboslovje in Družboslovna informatika
Družboslovna statistika
Družboslovna statistika se ukvarja z metodami merjenja in analizo podatkov v družboslovju.
Poglej Družboslovje in Družboslovna statistika
Dušan Voglar
Dušan Voglar, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec, dramaturg, leksikograf * 29. januar 1936, Gorenje pri Zrečah (Sv. Kunigunda na Pohorju), † 8. oktober 2022, Šentvid (Ljubljana)?.
Poglej Družboslovje in Dušan Voglar
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Družboslovje in Ekonomija
Erazmova nagrada
Erazmova nagrada je priznanje, ki ga podeljuje nizozemski sklad Praemium Erasmianum posameznikom ali ustanovam, ki so pomembno prispevali h kulturi, družbi ali družboslovju v Evropi in preostanku sveta.
Poglej Družboslovje in Erazmova nagrada
Evropska akademija znanosti in umetnosti
Evropska akademija znanosti in umetnosti (kratica EASA) je mednarodna akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1990 s strani Republike Avstrije in Evropske unije.
Poglej Družboslovje in Evropska akademija znanosti in umetnosti
Faktor vpliva
Faktor vpliva (bolj znan pod angleškim izrazom impact factor in kratico IF) je mera, ki opisuje, kolikokrat so članki, objavljeni v znanstvenih revijah na področjih naravoslovja in družboslovja, citirani.
Poglej Družboslovje in Faktor vpliva
Filozofska fakulteta
Filozofska fakulteta je naziv več fakultet, kjer primarno učijo humanistične in družboslovne vede.
Poglej Družboslovje in Filozofska fakulteta
Gašper Pirc
Gašper Pirc, slovenski filozof in družboslovec, * 1986 Ukvarja se s politično filozofijo, filozofijo prava in etiko ter se uvršča med predstavnike mlajše generacije kritične teorije družbe.
Poglej Družboslovje in Gašper Pirc
Gea (revija)
Gea je slovenska poljudnoznanstvena revija za vso družino, ki jo Mladinska knjiga izdaja od septembra 1990.
Poglej Družboslovje in Gea (revija)
Gerontologija
Gerontologíja je veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje.
Poglej Družboslovje in Gerontologija
Gregor Vovk Petrovski
Gregor Vovk Petrovski, slovenski politik, družboslovec in publicist, * 29. december 1962.
Poglej Družboslovje in Gregor Vovk Petrovski
Heraldika
thumb Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe.
Poglej Družboslovje in Heraldika
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Družboslovje in Hipoteza
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Družboslovje in Humanistika
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Družboslovje in Ideologija
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Družboslovje in Inštitut za napredni študij
Informacijska znanost
Informacijska znanost je področje, ki se ukvarja z analizo, zbiranjem, razvrščanjem, upravljanjem, shranjevanjem, iskanjem, gibanjem, razširjanjem in zaščito informacij.
Poglej Družboslovje in Informacijska znanost
Informirano soglasje
preskušanja PARAMOUNT Informirano soglasje ali privolitev po poučitvi je postopek za pridobitev dovoljenja pred izvajanjem zdravstvenega posega na osebi, izvedbo določene vrste raziskave na osebi ali razkritjem podatkov osebe.
Poglej Družboslovje in Informirano soglasje
Interakcija med človekom in računalnikom
ergonomsko oblikovana brezžična laserska računalniška miška Interakcija med človekom in računalnikom je veda o načrtovanju in oblikovanju interakcije med ljudmi (uporabniki) in računalniki.
Poglej Družboslovje in Interakcija med človekom in računalnikom
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Družboslovje in Interdisciplinarnost
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Družboslovje in Italija
Ivan Vanek Šiftar
Ivan Vanek Šiftar, pravnik, pedagog, publicist, družboslovec, politik, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, * 26. maj 1919 na Petanjcih, † 8. november 1999 v Murski Soboti.
Poglej Družboslovje in Ivan Vanek Šiftar
J. J. Hurtak
J.J. Hurtak (rojen kot James Joachim Hurtak), ameriški družboslovec, jezikoslovec, futurist, mistik, psevdo-znanstvenik s področja genetike, medicine in kvantne mehanike, pisec, * 1940, ZDA.
Poglej Družboslovje in J. J. Hurtak
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
280px Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (kratica ARIS) je javna agencija oziroma agencija, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Družboslovje in Jezikoslovje
Jože Pahor
Jože Pahor, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 20. februar 1888, Sežana, † 1. september 1964, Ljubljana.
Poglej Družboslovje in Jože Pahor
Johannes Mayer
Johannes Mayer, nemški general, * 6. september 1893, † 7. avgust 1963.
Poglej Družboslovje in Johannes Mayer
Journal of Croatian Studies
Journal of Croatian Studies je recenzirani znanstveni letopis Hrvaške akademije Amerike, ki izhaja od leta 1960.
Poglej Družboslovje in Journal of Croatian Studies
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Družboslovje in Kidričeva nagrada
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Družboslovje in Klasična gimnazija
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Družboslovje in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Družboslovje in Kmetijstvo
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Družboslovje in Knjižnica
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Družboslovje in Kolonializem
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Družboslovje in Komuniciranje
Komunikologija
Komunikologija je družboslovna veda, ki proučuje komuniciranje, sporazumevanje med ljudmi.
Poglej Družboslovje in Komunikologija
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Družboslovje in Kraljeva švedska akademija znanosti
Kulturna ekonomika
Kulturna ekonomika je znanstveno področje, ki se uvršča v ekonomsko vedo (klasifikacija po Journal of Economic Literature: Z1).
Poglej Družboslovje in Kulturna ekonomika
Lambert Adolphe Jacques Quételet
Lambert Adolphe Jacques Quételet, belgijski astronom, matematik, statistik in sociolog, * 22. februar 1796, Gent, Belgija, † 17. februar 1874, Bruselj, Belgija.
Poglej Družboslovje in Lambert Adolphe Jacques Quételet
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Družboslovje in Linearna algebra
Magdalena Andersson
Eva Magdalena Andersson, švedska političarka; * 23. januar 1967, Uppsala, Švedska.
Poglej Družboslovje in Magdalena Andersson
Mednarodna matura
Mednarodna matura (angleško International Baccalaureate Diploma, krajše IB) je mednarodno priznan zaključek srednješolskega izobraževanja, ki ga izvaja istoimenska neprofitna organizacija, ki sicer nudi modele izobraževalnih programov tudi za vrtce in osnovne šole.
Poglej Družboslovje in Mednarodna matura
Milan Zver
Milan Zver, slovenski družboslovec in politik, * 25. maj 1962, Ljubljana Trenutno je že tretji mandat poslanec v Evropskem parlamentu, kamor je bil prvič izvoljen na evropskih volitvah leta 2009.
Poglej Družboslovje in Milan Zver
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Družboslovje in Muzej
Nacionalna medalja znanosti
Nacionalna medalja znanosti je ameriško priznanje, ki ga podeljuje predsednik Združenih držav Amerike posameznikom, ki so bistveno prispevali k fiziki, biologiji, matematiki, inženirstvu, družboslovju ali vedenjskim znanostim.
Poglej Družboslovje in Nacionalna medalja znanosti
Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu.
Poglej Družboslovje in Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Napake pri ocenjevanju delovne uspešnosti
Čeprav je namen ocenjevalnega sistema zbrati natančne ocene delovne uspešnosti zaposlenega ter zgraditi strukturne karakteristike za pomoč pri zbiranju teh ocen, ga ocenjevalci s svojim ocenjevanjem ne zagotavljajo vedno.
Poglej Družboslovje in Napake pri ocenjevanju delovne uspešnosti
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Družboslovje in Naravoslovje
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Poglej Družboslovje in Nemška književnost
Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Družboslovje in Nikolaj Ivanovič Buharin
Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru
Oddelek za slovenistiko je eden izmed oddelkov na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
Poglej Družboslovje in Oddelek za slovenistiko, Fakulteta za humanistične vede v Kopru
Odnosi z javnostmi
Odnosi z javnostmi (angleško: public relations, francosko: relations publique, nemško: Öffentlichkeitsarbeit) so stroka, ki se ukvarja z vzpostavljanjem, grajenjem in vzdrževanjem odnosov med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste organizacij in celo nekatere posameznike) ter njegovimi déležniki in javnostmi.
Poglej Družboslovje in Odnosi z javnostmi
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Družboslovje in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja (kratica ODKJG) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede, in osrednja slovenska knjižnica za družbene vede.
Poglej Družboslovje in Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
Polje
Polje je lahko.
Poglej Družboslovje in Polje
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Družboslovje in Poskus
Potrošnja
Potrošnja je dejanje uporabe surovin za zadovoljevanje trenutnih potreb.
Poglej Družboslovje in Potrošnja
Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev
Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev je izraz, s katerim opisujemo obdobje mladih med zaključevanjem formalnega izobraževanja in vstopom v prvo zaposlitev.
Poglej Družboslovje in Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev
Prenaseljenost
Prenaseljenost, gledano s splošnega vidika sociološke-gospodarske teorije, je stanje.
Poglej Družboslovje in Prenaseljenost
Priznanje mladim raziskovalcem
Priznanja mladim raziskovalcem je podeljeval Sklad Borisa Kidriča so bila namenjena tistim, ki so se izobraževali po diplomi visokošolskega študija in pred doseženim doktoratom.
Poglej Družboslovje in Priznanje mladim raziskovalcem
Propaganda v Sovjetski zvezi
Vladimirja Lenina. Komunistična propaganda v Sovjetski zvezi je temeljila na marksistično-leninistični ideologiji z namenom krepitve oblasti? komunistične partije.
Poglej Družboslovje in Propaganda v Sovjetski zvezi
Seznam prevajalskih nagrad
Spodaj so navedene domače in tuje prevajalske nagrade za dosežke na področju prevajalstva.
Poglej Družboslovje in Seznam prevajalskih nagrad
Slog APA
Slog APA je široko sprejet slog dokumentiranja, še posebej v družboslovnih znanostih, ki ga je postavilo Ameriško psihološko združenje (APA).
Poglej Družboslovje in Slog APA
Slovaška akademija znanosti
Slovaška akademija znanosti (okrajšano SAV) je narodna akademija s sedežem v Bratislavi in ena najpomembnejših znanstvenih ustanov na Slovaškem.
Poglej Družboslovje in Slovaška akademija znanosti
Socialna gerontologija
Socialna gerontologija je multidisciplinarno področje, ki se specializira v preučevanju in delu s starostniki.
Poglej Družboslovje in Socialna gerontologija
Socialna izključenost
Socialna izključenost (tudi marginalizacija) je koncept, ki se uporablja v mnogih delih sveta za označevanje sodobnih oblik socialne prikrajšanosti in nazadovanju na rob družbe.
Poglej Družboslovje in Socialna izključenost
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Družboslovje in Sociologija
Sodobnost (revija)
Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.
Poglej Družboslovje in Sodobnost (revija)
Srbski citatni indeks
Srbski citatni indeks (SCIndeks) je kombinacija spletne multidisciplinarne bibliografske podatkovne zbirke, nacionalnega citatnega indeksa, prostodostopnega repozitorija polnih besedil revij in platforme za elektronsko založništvo.
Poglej Družboslovje in Srbski citatni indeks
Srednjeevropska univerza
Logotip Srednjeevropska univerza (Central European University, CEU) je zasebna univerza s kampusi na Dunaju (Avstrija) in v Budimpešti (Madžarska), ki ponuja študij na področjih humanistike, družbenih ved, prava, javnih politik, managementa, okoljskih ved in matematike.
Poglej Družboslovje in Srednjeevropska univerza
Statistična spremenljivka
Statistična spremenljivka je merljiva lastnost ali atribut posamezne statistične enote, ki je predmet statističnega preučevanja.
Poglej Družboslovje in Statistična spremenljivka
Strpnost
Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.
Poglej Družboslovje in Strpnost
Supervizija
Izraz supervizija se uporablja za opis metode dela, katere cilj je razbremenitev strokovnjakov, tako da lahko konstruktivno preživijo stresne situacije in ohranijo zmožnosti za učenje.
Poglej Družboslovje in Supervizija
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Družboslovje in Teorija
Univerza Bifröst
Univerza Bifröst je zasebna univerza na Islandiji.
Poglej Družboslovje in Univerza Bifröst
Univerza Cornell
Univerza Cornell je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Ithaca v zvezni državi New York.
Poglej Družboslovje in Univerza Cornell
Univerza Duke
Univerza Duke, poslovenjeno tudi Dukeova univerza, je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Durham, Severna Karolina, Združene države Amerike.
Poglej Družboslovje in Univerza Duke
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Družboslovje in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Družboslovje in Univerza v Göttingenu
Univerza v Hamburgu
Univerza v Hamburgu (nemško Universität Hamburg) je univerza v Hamburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena 28. marca 1919.
Poglej Družboslovje in Univerza v Hamburgu
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Družboslovje in Univerza v Heidelbergu
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Poglej Družboslovje in Univerza v Københavnu
Univerza v Rostocku
Sedež univerze Univerza v Rostocku (nemško Universität Rostock) je univerza v Rostocku (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1419.
Poglej Družboslovje in Univerza v Rostocku
Univerzalna decimalna klasifikacija
Univerzalna decimalna klasifikacija – UDK je knjižnični klasifikacijski sistem.
Poglej Družboslovje in Univerzalna decimalna klasifikacija
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Poglej Družboslovje in Ustanova
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Družboslovje in Večpomenskost
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Družboslovje in Veda
Vinko Potočnik
Vinko Potočnik, slovenski teolog, sociolog, psiholog in pedagog, * 1947.
Poglej Družboslovje in Vinko Potočnik
Vojaška akademija Združenih držav Amerike
Vojaška akademija Združenih držav Amerike (angleško United States Military Academy (USMA); tudi West Point) je vojaška akademija Združenih držav Amerike in bivša vojaška postojanka.
Poglej Družboslovje in Vojaška akademija Združenih držav Amerike
Web of Science
Web of Science (kratica WoS) je spletna akademska storitev, ki jo vzdržuje Thomson Reuters.
Poglej Družboslovje in Web of Science
Wilhelm Dilthey
Wilhelm Dilthey, nemški zgodovinar, sociolog, literarni teoretik in filozof, * 19. november 1833, Biebrich, Nemčija, † 1. oktober 1911, Seis am Schlern.
Poglej Družboslovje in Wilhelm Dilthey
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Družboslovje in Zgodovina
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Družboslovje in Zgodovina Združenih držav Amerike
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Poglej Družboslovje in Zgodovina znanosti in tehnike
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Družboslovje in Znanost
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Družboslovje in Znanstveno delo
Prav tako znan kot Družbena veda, Družbene vede, Družboslovec, Družboslovne vede.