Kazalo
42 odnosi: Bela luknja, Benoit Paul Émile Clapeyron, Carnotov izrek (termodinamika), Carnotova krožna sprememba, Clausius-Clapeyronova enačba, Eksergija in anergija, Elektrarna, Energija, Gostota energijskega toka, Gostota toplotnega toka, Herbert Spencer, Hladilni stroj, Izkoristek, Izrek H, Johann Josef Loschmidt, Kondukcija, Krožna sprememba, Loschmidtov paradoks, Ludwig Edward Boltzmann, Matematična fizika, Max Planck, Miselni preizkus, Model žare (verjetnost), Nerazločljiva delca, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Odpadna toplota, Perpetuum mobile, Plinski termometer, Prvi zakon termodinamike, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Simetrija T, Soproizvodnja toplote in električne energije, Standardna molarna entropija, Starost Zemlje, Stefan-Boltzmannov zakon, Termoregulacija, Toplota, Toplotni tok, William Thomson, Zakoni termodinamike.
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Bela luknja
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Benoit Paul Émile Clapeyron
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Carnotova krožna sprememba
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Clausius-Clapeyronova enačba
Eksergija in anergija
Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Eksergija in anergija
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Elektrarna
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Energija
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Gostota energijskega toka
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Gostota toplotnega toka
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Herbert Spencer
Hladilni stroj
Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Hladilni stroj
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Izkoristek
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Izrek H
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Drugi zakon termodinamike in Johann Josef Loschmidt
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Kondukcija
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Krožna sprememba
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Loschmidtov paradoks
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Drugi zakon termodinamike in Ludwig Edward Boltzmann
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Matematična fizika
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Max Planck
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Miselni preizkus
Model žare (verjetnost)
Model žare je v teoriji verjetnosti in statistiki miselni preskus v katerem iz posode (žare), v kateri so kroglice (običajno so različno obarvane), ki jih v okviru poskusa vlečemo iz žare.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Model žare (verjetnost)
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Nerazločljiva delca
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Nicolas Léonard Sadi Carnot
Odpadna toplota
Odpádna toplôta je toplota, ki nastaja kot stranski proizvod tehničnih procesov, in za katero ne najdemo koristne uporabe.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Odpadna toplota
Perpetuum mobile
Perpetuum mobile se imenuje hipotetičen stroj, ki se giblje neskončno dolgo, ne da bi mu dovajali energijo (perpetuum mobile tretje vrste).
Poglej Drugi zakon termodinamike in Perpetuum mobile
Plinski termometer
Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Plinski termometer
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Prvi zakon termodinamike
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih zakonov
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Simetrija T
Soproizvodnja toplote in električne energije
Sóproizvodnja toplôte in eléktrične energíje, krajše tudi sóproizvodnja ali s kratico SPTE, je način uporabe strojev za pretvarjanje energije goriv pri katerem poleg najbolj želene električne energije koristno uporabimo tudi toploto; oziroma postroj, s katerim je tak način uporabe goriv izveden.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Soproizvodnja toplote in električne energije
Standardna molarna entropija
Standardna molarna entropija je množina entropije enega mola snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni temperaturi in tlaku STP).
Poglej Drugi zakon termodinamike in Standardna molarna entropija
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Starost Zemlje
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Stefan-Boltzmannov zakon
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Termoregulacija
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Drugi zakon termodinamike in Toplota
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Toplotni tok
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Drugi zakon termodinamike in William Thomson
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej Drugi zakon termodinamike in Zakoni termodinamike
Prav tako znan kot Entropijski zakon.