Kazalo
27 odnosi: Amathus, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški), Bizantinsko cesarstvo, Boris I. Bolgarski, Devetdnevje, Ekumenski koncil, Fotij I., Ignacij Carigrajski, Ikonoklazem, Irena Atenska, Karel Veliki, Konstantin VI., Konstantinopel, Krakovska kapelica, Kultna podoba, Meniška skupnost na gori Atos, Mira, Likija, Nomokanon Svetega Save, Pinara, Protipapež Anastazij III., Sudak, Teofan Spovednik, Tretji koncil v Konstantinoplu, Trulanska sinoda, Verne duše, Zgodovina Rimskega cesarstva.
Amathus
Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.
Poglej Drugi nicejski koncil in Amathus
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Poglej Drugi nicejski koncil in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 5.
Poglej Drugi nicejski koncil in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Drugi nicejski koncil in Bizantinsko cesarstvo
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Drugi nicejski koncil in Boris I. Bolgarski
Devetdnevje
Devetdnevje (novendiale (sacrum) novem.
Poglej Drugi nicejski koncil in Devetdnevje
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Drugi nicejski koncil in Ekumenski koncil
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Drugi nicejski koncil in Fotij I.
Ignacij Carigrajski
Sveti Ignacij Carigrajski, Ignacij I. Carigrajski ali patriarh Ignacij (Ιγνάτιος), je bil bizantinski krščanski carigrajski patriarh, menih in svetnik; * okrog 798 (Carigrad, Bizantinsko cesarstvo, † 23. oktober 877, Carigrad.
Poglej Drugi nicejski koncil in Ignacij Carigrajski
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Drugi nicejski koncil in Ikonoklazem
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.
Poglej Drugi nicejski koncil in Irena Atenska
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Drugi nicejski koncil in Karel Veliki
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Drugi nicejski koncil in Konstantin VI.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Drugi nicejski koncil in Konstantinopel
Krakovska kapelica
Kapelica v Krakovem je manjši sakralni objekt ob Emonski cesti v Ljubljani.
Poglej Drugi nicejski koncil in Krakovska kapelica
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Poglej Drugi nicejski koncil in Kultna podoba
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Drugi nicejski koncil in Meniška skupnost na gori Atos
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Drugi nicejski koncil in Mira, Likija
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Drugi nicejski koncil in Nomokanon Svetega Save
Pinara
Pínara (likijsko 𐊓𐊆𐊍𐊍𐊁𐊑𐊏𐊆 Pilleñni, izpeljano domnevno iz pridevnika okrogel, grško, ta Pínara, pred tem po enem od zapisov Artymnesus ali Artymnesos) je bilo veliko antično mesto v Likiji ob vznožju gore Kragus (zdaj Babadağ), nedaleč od zahodne obale reke Ksantos (zdaj Eşen).
Poglej Drugi nicejski koncil in Pinara
Protipapež Anastazij III.
Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Drugi nicejski koncil in Protipapež Anastazij III.
Sudak
Sudak je mesto Republike Krim.
Poglej Drugi nicejski koncil in Sudak
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Poglej Drugi nicejski koncil in Teofan Spovednik
Tretji koncil v Konstantinoplu
Tretji koncil v Konstantinoplu, Tretji carigrajski koncil - oziroma Šesti vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7.
Poglej Drugi nicejski koncil in Tretji koncil v Konstantinoplu
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Drugi nicejski koncil in Trulanska sinoda
Verne duše
Verne duše (tudi vernih duš dan, vseh vernih duš dan, spomin vseh vernih rajnih) je krščanski praznik, ki se obhaja v katoliški Cerkvi 2. novembra v spomin na zveličane člane Cerkve, ki se še očiščujejo v vicah.
Poglej Drugi nicejski koncil in Verne duše
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Drugi nicejski koncil in Zgodovina Rimskega cesarstva