Odpri v Google MapsKazalo
257 odnosi: Aachenski mir (1748), Alberto Franchetti, Aleksander I. Ruski, Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Aleksej Konstantinovič Tolstoj, Annibale Carracci, Anton Rubinstein, Arthur Schopenhauer, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šahovska olimpijada, Šlezijske vojne, Štukaturni marmor, Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m, Ženski svetovni rekord v metu diska, Ženski svetovni rekord v metu kopja, Ženski svetovni rekord v skoku v daljino, Ženski svetovni rekord v skoku v višino, Ženski svetovni rekord v teku na 100 m, Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami, Ženski svetovni rekord v teku na 200 m, Ženski svetovni rekord v teku na 400 m, Ženski svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami, Živa Kraigher, Časovni pregled zgodovine Prage, České dráhy, Čez planke, Barbara von Krüdener, Baročno kiparstvo, Beethovnov spomenik, Blagajev volčin, Bolesław Prus, Bombardiranje Dresdna, Brazzaville, Camera obscura, Carl Maria von Weber, Carl Theodor Albrecht, Caroline Schelling, Cathleen Tschirch, Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg, Cerkovna ordninga, Chemnitz, Christian Otto Mohr, Christina Schwanitz, Claudia Blasberg, Clemens Winkler, Correggio, Cvinger (arhitektura), ... Razširi indeks (207 več) »
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Dresden in Aachenski mir (1748)
Alberto Franchetti
Alberto Franchetti, italijanski skladatelj, * 18. september 1860, Torino, Italija, † 4. avgust 1942, Viareggio, Kraljevina Italija.
Poglej Dresden in Alberto Franchetti
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Dresden in Aleksander I. Ruski
Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6.
Poglej Dresden in Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Aleksej Konstantinovič Tolstoj
Grof Aleksej Konstantinovič Tolstoj, ruski pesnik, pisatelj, romanopisec in dramatik, * 5. september (24. avgust, ruski koledar) 1817, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 10. oktober (28. september) 1875, vas Krasnij Rog, Ruski imperij (danes Počepski rajon, Brjanska oblast, Rusija).
Poglej Dresden in Aleksej Konstantinovič Tolstoj
Annibale Carracci
Annibale Carracci, italijanski slikar in mojster, * 3. november 1560, Bologna, † 15. julij 1609, Rim.
Poglej Dresden in Annibale Carracci
Anton Rubinstein
Anton Grigorjevič Rubinstein, ruski skladatelj, pianist in dirigent, * 16./28. november 1829, Wychwatinez Podolje (danes Transnistria, Moldavija), † 8./20. november 1894, Peterhof pri Sankt Peterburgu.
Poglej Dresden in Anton Rubinstein
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Dresden in Arthur Schopenhauer
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Dresden in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Dresden in Avgust Močni
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Dresden in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Dresden in Avstrijsko cesarstvo
Šahovska olimpijada
Šáhovska olimpijáda (tudi š. olimpiada) je turnir držav v šahu, ki ga organizira FIDE vsako drugo leto od leta 1927.
Poglej Dresden in Šahovska olimpijada
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Dresden in Šlezijske vojne
Štukaturni marmor
Štukaturni marmor v baziliki Vierzehnheiligen pri Bad Staffelsteinu Stucco lustro (levo) v sejni sobi poslanske zbornice stavbe parlamenta na Dunaju iz 19. stoletja. Steber zraven je izdelan iz pravega marmorja.http://www.parlament.gv.at/GEBF/ARGE/PARLINNEN/AbgeordnetenSprechzimmer/ Štukaturni marmor je ponaredek pravega marmorja in ga izdeluje štukater.
Poglej Dresden in Štukaturni marmor
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m
Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1922 postavila češkoslovaška štafeta v postavi Marie Mejzlíková I, Marie Bakovská, Marie Jirásková in Marie Mejzlíková II s časom 53,2 s, aktualni rekord pa je postavila ameriška štafeta v postavi Tianna Madison, Allyson Felix, Bianca Knight in Carmelita Jeter 10.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m
Ženski svetovni rekord v metu diska
Ženski svetovni rekord v metu diska.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v metu diska
Ženski svetovni rekord v metu kopja
Ženski svetovni rekord v metu kopja.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v metu kopja
Ženski svetovni rekord v skoku v daljino
Ženski svetovni rekord v skoku v daljino.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v skoku v daljino
Ženski svetovni rekord v skoku v višino
Ženski svetovni rekord v skoku v višino.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v skoku v višino
Ženski svetovni rekord v teku na 100 m
Razvoj rekorda Ženski svetovni rekord v teku na 100 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1922 postavila Marie Mejzlikova II s časom 13,6 s, aktualni rekord pa je 16.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v teku na 100 m
Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami
Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami
Ženski svetovni rekord v teku na 200 m
Ženski svetovni rekord v teku na 200 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1922 postavila Alice Cast s časom 27,8 s, aktualni rekord pa je 29.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v teku na 200 m
Ženski svetovni rekord v teku na 400 m
Ženski svetovni rekord v teku na 400 m. Prvi uradno priznani rekord je leta 1957 postavila Marlene Willard s časom 57,0 s, aktualni rekord pa je 6.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v teku na 400 m
Ženski svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami
Ženski svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami.
Poglej Dresden in Ženski svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami
Živa Kraigher
Živa Kraigher, slovenska plesna učiteljica in koreografinja, * 16. junij 1920, Ilirska Bistrica, † 20. maj 2011, Ljubljana.
Poglej Dresden in Živa Kraigher
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Poglej Dresden in Časovni pregled zgodovine Prage
České dráhy
České dráhy (slovensko: Češke železnice; kratica: ČD) je glavni železniški operater na Češkem.
Poglej Dresden in České dráhy
Čez planke
Čez planke je slovenska televizijska dokumentarno-popotniška oddaja, ki jo od leta 2001 predvaja prvi program TV Slovenija.
Poglej Dresden in Čez planke
Barbara von Krüdener
Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.
Poglej Dresden in Barbara von Krüdener
Baročno kiparstvo
Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.
Poglej Dresden in Baročno kiparstvo
Beethovnov spomenik
Beethovnov spomenik je velik bronast kip Ludwiga van Beethovna, ki stoji na Münsterplatzu v Bonnu, Beethovnovem rojstnem kraju.
Poglej Dresden in Beethovnov spomenik
Blagajev volčin
Blagajev volčin, tudi beli kozlovec, rumena jožefca, kraljeva roža, blagajka in igalkaPerko, Orožen Adamič; 1999, str.
Poglej Dresden in Blagajev volčin
Bolesław Prus
Grb rodbine Prus Bolesław Prus, pravo ime Aleksander Głowacki, poljski pisatelj, pesnik, zgodovinar in mislec.
Poglej Dresden in Bolesław Prus
Bombardiranje Dresdna
Porušeno središče mesta Dresden, glavno mesto nemške zvezne dežele Saške, sta Britansko kraljevo vojno letalstvo (RAF) in Ameriško vojno letalstvo bombardirali 13., 14. in 15. februarja 1945.
Poglej Dresden in Bombardiranje Dresdna
Brazzaville
Brazzaville je mesto v Srednji Afriki, glavno mesto Republike Kongo in s približno 1,5 milijona prebivalci (po oceni za leto 2010) največje mesto v državi.
Poglej Dresden in Brazzaville
Camera obscura
Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.
Poglej Dresden in Camera obscura
Carl Maria von Weber
Carl Maria Friedrich Ernest von Weber, nemški skladatelj, * 19. november 1786, Eutin (pri Lübecku), † 5. junij 1826, London.
Poglej Dresden in Carl Maria von Weber
Carl Theodor Albrecht
Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.
Poglej Dresden in Carl Theodor Albrecht
Caroline Schelling
Caroline Schelling (rojena Michaelis, ovdovela Böhmer, ločena Schlegel, poročena Schelling), nemška pisateljica, *2. september 1763, Göttingen, † 7. september 1809, Maulbronn.
Poglej Dresden in Caroline Schelling
Cathleen Tschirch
Cathleen Tschirch, nemška atletinja, * 23. julij 1979, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Cathleen Tschirch
Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg
Neogotska cerkev svetega Nikolaja (nemško St. Nikolai-Kirche) je bila nekoč ena od petih luteranskih glavnih cerkva (Hauptkirchen) v mestu Hamburg.
Poglej Dresden in Cerkev svetega Nikolaja, Hamburg
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Poglej Dresden in Cerkovna ordninga
Chemnitz
Chemnitz (od 1953 do 1990: Karl-Marx-Stadt, 'mesto Karla Marxa') je tretje največje mesto v nemški zvezni državi Saška za Leipzigom in Dresdnom.
Poglej Dresden in Chemnitz
Christian Otto Mohr
Christian Otto Mohr, nemški gradbeni inženir, * 8. oktober 1835, Wesselburen, Nemčija, † 2. oktober 1918, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Christian Otto Mohr
Christina Schwanitz
Christina Schwanitz, nemška atletinja, * 24. december 1985, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Christina Schwanitz
Claudia Blasberg
Claudia Blasberg, nemška veslačica, * 14. februar 1975, Dresden.
Poglej Dresden in Claudia Blasberg
Clemens Winkler
Clemens Alexander Winkler, nemški kemik, * 26. december 1838, Freiberg, Nemčija, † 8. oktober 1904, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Clemens Winkler
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Poglej Dresden in Correggio
Cvinger (arhitektura)
Skozi cvinger vodi glavni vhod v Carcassonne. Desno bližnji cvingerjev zid. Primer cvingerja: Minneburg v Odenwaldu Skozi zgodnji bastijo ojačan cvinger na Veste Coburg. Cvinger (medzidje) je odprt prostor, ki se nahaja med dvema obzidjema in služi za obrambo.
Poglej Dresden in Cvinger (arhitektura)
Dana Pajnič Oražem
Dana Pajnič Oražem, slovenska kiparka in oblikovalka, * 4.
Poglej Dresden in Dana Pajnič Oražem
Die Brücke
Die Brücke (slovensko Most) je nemška umetniška skupina, ki je bila ustanovljena leta 1905 v Dresdnu.
Poglej Dresden in Die Brücke
Dresdenska Frauenkirche
Dresdenska Frauenkirche (Dresdner Frauenkirche,, Cerkev Naše Gospe) je luteranska cerkev v Dresdnu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Saška.
Poglej Dresden in Dresdenska Frauenkirche
Dresdenska stolnica
Dresdenska stolnica ali stolnica Svete Trojice v Dresdnu, prej katoliška cerkev kraljevega dvora Saške, imenovana v nemščini Katholische Hofkirche in od leta 1980 znana tudi kot Kathedrale Sanctissimae Trinitatis, je katoliška stolnica v Dresdnu.
Poglej Dresden in Dresdenska stolnica
Dresdenski grad
Dresdenski grad ali kraljeva palača (Dresdner Residenzschloss ali Dresdner Schloss) je ena najstarejših stavb v Dresdnu v Nemčiji.
Poglej Dresden in Dresdenski grad
Dresdenski triptih
Dresdenski triptih (ali Devica z otrokom, sv. Mihaelom in sv. Katarino ter donatorjem ali Triptih Device in otroka) je zelo majhen triptih staronizozemskega slikarja Jana van Eycka.
Poglej Dresden in Dresdenski triptih
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Dresden in Druga svetovna vojna
Dušan Kermavner
Dušan Kermavner, slovenski politik, zgodovinar in publicist, * 7. december 1903, Ljubljana, † 11. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Dresden in Dušan Kermavner
E. T. A. Hoffmann
E.
Poglej Dresden in E. T. A. Hoffmann
Ehrenfried Walther von Tschirnhaus
Ehrenfried Walther von Tschirnhaus (tudi Tschirnhausen), nemški matematik, fizik, zdravnik, filozof in zdravnik, * 10. april 1651, Kieslingswalde (danes Sławnikowice, Poljska) pri Görlitzu, † 11. oktober 1708, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Ehrenfried Walther von Tschirnhaus
Elizabetinski barok
Palača Peterhof, detajl Žahodna fasada Zimskega dvorca Elizabetinski barok je izraz za ruski baročni arhitekturni slog, ki se je razvil med vladanjem Elizabete Ruske med letoma 1741 in 1762.
Poglej Dresden in Elizabetinski barok
Erich Kästner
Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist, * 23. februar 1899, Dresden, † 29. julij 1974, München.
Poglej Dresden in Erich Kästner
Ernst Ludwig Kirchner
Ernst Ludwig Kirchner, nemški slikar, *6. maj 1880, Aschaffenburg, Nemčija, †15. junij 1938, Frauenkirch-Wildboden, Švica.
Poglej Dresden in Ernst Ludwig Kirchner
Ernst Mayr
Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Dresden in Ernst Mayr
Estejeva galerija
Estejeva galerija je muzej umetnosti v Modeni, v katerem so večinoma dela italijanskih slikarjev iz 14.
Poglej Dresden in Estejeva galerija
Eugen d'Albert
Eugen Francis Charles d'Albert, nemški skladatelj in pianist škotskega rodu, * 10. april 1864, Glasgow, Škotska, † 3. marec 1932, Riga, Latvija.
Poglej Dresden in Eugen d'Albert
Fürstenzug
Konec knežje procesije pri Georgentor ponoči Fürstenzug ('procesija princev') v Dresdnu, Nemčija, je velik stenski mural prikazane procesije vladarjev Saške.
Poglej Dresden in Fürstenzug
Federico Bianchi
Federico Bianchi (tudi Frederick Bianchi), avstrijski feldmaršal italijanskega rodu, * 1. februar 1768, † 18. avgust 1855.
Poglej Dresden in Federico Bianchi
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Dresden in Firence
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Dresden in Fjodor Dostojevski
Fjodor Filipovič Dovre
Fjodor Filipovič Dovre (Фёдор Фили́ппович Довре), nemški general francoskega rodu, * 1. september 1766, † 22. avgust 1846.
Poglej Dresden in Fjodor Filipovič Dovre
Francis Peyton Rous
(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.
Poglej Dresden in Francis Peyton Rous
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17.
Poglej Dresden in Frédéric Chopin
Freiburški potočki
Freiburški potočki (nemško Freiburg Bächle) so majhni, z vodo napolnjeni jarki ali umetni žlebiči v mestu Freiburg.
Poglej Dresden in Freiburški potočki
Friderik Avgust I. Saški
Friderik Avgust I. Saški, saški kralj (1805-1827), saški volilni knez (1763-1806, kot Friderik Avgust III.) in vojvoda vojvodine Varšave (1807-1813, kot Friderik Avgust I.), * 23. december 1750, Dresden, † 5. maj 1827, Dresden.
Poglej Dresden in Friderik Avgust I. Saški
Friedrich Ferdinand von Beust
Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.
Poglej Dresden in Friedrich Ferdinand von Beust
Friedrich Olbricht
Friedrich Olbricht, nemški general, * 4. oktober 1888, † 21. julij 1944.
Poglej Dresden in Friedrich Olbricht
Friedrich Paulus
Friedrich Paulus, nemški feldmaršal, * 23. september 1890, Breitenau, Hessen, Nemčija, † 1. februar 1957, Dresden.
Poglej Dresden in Friedrich Paulus
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej Dresden in Friedrich Schiller
Friedrich Schlegel
Friedrich Schlegel 1810 (Naslikal Phillip Veit) Friedrich Schlegel, polno ime Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel, nemški literat, filozof, literarni kritik, filolog in indolog, * 10. marec 1772, Hannover, Nemčija, † 12. januar 1829, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Friedrich Schlegel
Gabriele Löwe
Gabriele Löwe (dekliški priimek Kotte), nemška atletinja, * 12. december 1958, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Gabriele Löwe
Galerija slik starih mojstrov, Dresden
Galerija slik starih mojstrov (Gemäldegalerie Alte Meister) v Dresdnu v Nemčiji prikazuje okoli 750 slik od 15.
Poglej Dresden in Galerija slik starih mojstrov, Dresden
Gemäldegalerie, Berlin
Gemäldegalerie (Galerija slik) je umetniški muzej v Berlinu v Nemčiji in muzej, kjer je razstavljen glavni izbor slik berlinskih državnih muzejev (Staatliche Museen zu Berlin).
Poglej Dresden in Gemäldegalerie, Berlin
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Dresden in Georg Friedrich Händel
George Bähr
George Bähr, nemški arhitekt, * 15. marec 1666, Fürstenwalde, † 16. marec 1738, Dresden.
Poglej Dresden in George Bähr
Gerhart Hauptmann
Gerhart Johann Robert Hauptmann, nemški pisatelj in dramatik, * 15. november, 1862, Ober Salzbrunn, Šlezija, Prusija (sedaj Szczawno Zdrój, Poljska), † 6. junij 1946, Jagniątków, Poljska.
Poglej Dresden in Gerhart Hauptmann
Gottfried Keller
Gottfried Keller, švicarski pesnik, pisatelj in politik, * 19. julij 1819 v Zürich, Švica, † 15. julij 1890.
Poglej Dresden in Gottfried Keller
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Dresden in Gottfried Wilhelm Leibniz
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Dresden in Graščina
Grad Podpeč
Ruševine gradu Podpeč v 19. stol. Avtor: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein Grad Podpeč na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Podpeč (nemško Gallenstein) je stal v naselju Podpeč pod Skalo v občini Litija.
Poglej Dresden in Grad Podpeč
Gustav Freytag
Gustav Freytag, nemški pisatelj, publicist, urednik, novinar in univerzitetni profesor, * 13.
Poglej Dresden in Gustav Freytag
Gustav Stresemann
Gustav Stresemann, nemški politik in državnik, nobelovec * 10. maj 1878, Berlin, † 3. oktober 1929, Berlin, Nemčija. Stresemannova politika je zapletena za interpretacijo, še posebej zaradi kasnejših dogodkov po njegovi smrti.
Poglej Dresden in Gustav Stresemann
Gustav Theodor Fechner
Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.
Poglej Dresden in Gustav Theodor Fechner
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Dresden in Habsburška monarhija
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Dresden in Hamburg
Hans Leo Hassler
Hans Leo Hassler, nemški skladatelj in organist, * 26. oktober 1564, Nürnberg, † 8. junij 1612, Frankfurt na Majni.
Poglej Dresden in Hans Leo Hassler
Hans von Bülow
Hans Guido Freiherr von Bülow, nemški pianist, skladatelj in dirigent, * 8. januar 1830, Dresden, † 12. februar 1894, Kairo.
Poglej Dresden in Hans von Bülow
Heinrich Mann
Luiz Heinrich Mann, nemški pisatelj, * 27. marec 1871, Lübeck, † 11. marec 1950, Santa Monica, Kalifornija.
Poglej Dresden in Heinrich Mann
Heinrich Trettner
Heinrich »Heinz« Trettner, nemški vojaški pilot in general, * 19. september 1907, Minden, † 18. september 2006, Mönchengladbach-Rheydt.
Poglej Dresden in Heinrich Trettner
Helmut Lent
Helmut Lent, nemški nočni lovski pilot, častnik in letalski as, * 13. junij 1918, Pyrehne pri Landsbergu, danes Poljska, † 7. oktober 1944, Paderborn, Nemčija.
Poglej Dresden in Helmut Lent
Henrik Ibsen
Henrik Johan Ibsen, norveški dramatik, * 20. marec 1828, Skien, Norveška, † 23. maj 1906, Kristiania (danes Oslo).
Poglej Dresden in Henrik Ibsen
Henrik Schollmayer-Lichtenberg
Henrik pl.
Poglej Dresden in Henrik Schollmayer-Lichtenberg
Henrika Langus
Henrika Langus, slovenska slikarka, * 15. julij 1836, Ljubljana, † 19. julij 1876, Ljubljana.
Poglej Dresden in Henrika Langus
Hildrun Claus
Hildrun Claus (poročena Laufer), nemška atletinja, * 13. maj 1939, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Hildrun Claus
Houston Stewart Chamberlain
Houston Stewart Chamberlain, angleško-nemški politični filozof in publicist, * 9. september 1855, Portsmouth, Anglija, Združeno kraljestvo, † 9. januar 1927, Bayreuth, Weimarska republika (zdaj Nemčija).
Poglej Dresden in Houston Stewart Chamberlain
Ivan Šiškin
Ivan Ivanovič Šiškin, ruski slikar, * 25. januar (13. januar po ruskem koledarju) 1832, Jelabuga, Ruski imperij (zdaj Tatarstan, Rusija), † 20. (8.) marec 1898, Sankt Peterburg.
Poglej Dresden in Ivan Šiškin
Ivan Kreft (diplomat)
Ivan Kreft, slovenski publicist in diplomat, * 20. december 1906, Radgona, † 31. maj 1985, Ljubljana.
Poglej Dresden in Ivan Kreft (diplomat)
Ivica Šerfezi
Ivica Šerfezi, hrvaški kantavtor in pevec zabavne glasbe, * 1. december 1935, Zagreb, Hrvaška, † 28. maj 2004, Zagreb.
Poglej Dresden in Ivica Šerfezi
Jakob Böhme
Jakob Böhme, nemški filozof, krščanski mistik in protestantski teolog, * 24. april 1575, Alt Seidenberg, Kraljevina Češka (danes Stary Zawidow, Poljska), † 17. november 1624, Görlitz, Nemčija.
Poglej Dresden in Jakob Böhme
Jan Dismas Zelenka
Jan Dismas Zelenka, češki baročni skladatelj, * 1679, Louňovice pod Blaníkem, Češka, † 23. december 1745, Dresden.
Poglej Dresden in Jan Dismas Zelenka
Jaroslav Foerster
Jaroslav Foerster (fêrster), slovenski gradbeni inženir, * 15. september 1875, Ljubljana, † 14. december 1946, Ljubljana.
Poglej Dresden in Jaroslav Foerster
Józef Ignacy Kraszewski
Jozef Ignacij Kraszewski, poljski pisatelj, novinar, zgodovinar in slikar * 28. julij 1812, Varšava † 19. marec 1887, Ženeva. .
Poglej Dresden in Józef Ignacy Kraszewski
Jeremias Gotthelf
Jeremias Gotthelf je bil psevdonim švicarskega pisatelja in župnika Alberta Bitziusa, * 4. oktober 1797, Murten, kanton Freiburg, Švica, † 22. oktober 1854, Lützelflüh, kanton Bern.
Poglej Dresden in Jeremias Gotthelf
Joachim Ziesche
Joachim Ziesche, nemški hokejist, * 3. julij 1939, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Joachim Ziesche
Johann Christoph Adelung
Johann Christoph Adelung, nemški filolog in leksikograf * 8. avgust 1732, Spantekow, † 10. september 1806, Dresden.
Poglej Dresden in Johann Christoph Adelung
Johann Georg Pisendel
Johann Georg Pisendel, nemški baročni skladatelj in violinist, * 26. december 1678, † 25. november 1755.
Poglej Dresden in Johann Georg Pisendel
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Dresden in Johann Joachim Winckelmann
Johannes Vetter
Vetter po osvojenem zlatu na Svetovnem prvenstvu v atletiki 2017. Johannes Vetter, nemški atlet, * 26. marec 1993, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Johannes Vetter
Joseph Beuys
Joseph Beuys, nemški avantgardni kipar in uprizoritveni umetnik, 12. maj 1921, Krefeld, Nemčija, † 23. januar 1986, Düsseldorf.
Poglej Dresden in Joseph Beuys
Josip Križaj (pevec)
Josip Križaj, slovenski operni pevec basist, * 5. marec 1887, Vevče, Ljubljana, † 30. julij 1968, Zagreb.
Poglej Dresden in Josip Križaj (pevec)
Juliusz Słowacki
Juliusz Słowacki, poljski romantični pesnik in dramatik, * 23. avgust 1809, Krzemieniec Wołyński, Ruski imperij, † 3. april 1849, Pariz.
Poglej Dresden in Juliusz Słowacki
Just Košuta
Just Košuta, slovenski gledališki igralec in režiser, * 28. oktober 1898, Križ pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 28. september 1962, Trst, Italija.
Poglej Dresden in Just Košuta
Jutta Kirst
Jutta Krautwurst-Kirst, nemška atletinja, * 10. november 1954, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Jutta Kirst
Kalisz
Kalisz je mesto v osrednji Poljski in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu.
Poglej Dresden in Kalisz
Kamniti most, Regensburg
Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.
Poglej Dresden in Kamniti most, Regensburg
Kappov puč
Kappov puč je bil poskus strmoglavljenja weimarske republike in obnovitve nemške monarhije v dneh 13.–17.
Poglej Dresden in Kappov puč
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Dresden in Karel III. Španski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Dresden in Karel IV. Luksemburški
Karl Friedrich Abel
Karl Friedrich Abel, tudi Carl Friedrich, nemški skladatelj, * 22. december 1723, Köthen, † 20. junij 1787, London.
Poglej Dresden in Karl Friedrich Abel
Karl Richter
Karl Richter, nemški organist, čembalist, zborovodja in dirigent, * 15. oktober 1926, Plauen, Nemčija, † 15. februar 1981, München, Nemčija.
Poglej Dresden in Karl Richter
Kavalir z rožo
Kavalir z rožo (nem. Der Rosenkavalier op. 59) je komična opera v treh dejanjih Richarda Straussa.
Poglej Dresden in Kavalir z rožo
Käthe Krauß
Katharina Anna »Käthe« Krauß, nemška atletinja, * 29. november 1906, Dresden, Nemško cesarstvo, † 9. januar 1970, Mannheim, Zahodna Nemčija..
Poglej Dresden in Käthe Krauß
Konec druge svetovne vojne v Evropi
bitki za Berlin, 2. maja 1945. V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, sledila je popolna predaja nacistične Nemčije zaveznikom.
Poglej Dresden in Konec druge svetovne vojne v Evropi
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Dresden in Kraljevina Saška
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Dresden in Kronologija druge svetovne vojne
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Dresden in Kupola
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Dresden in Laba
Lausitzring
EuroSpeedway Lausitz, testna proga je levo, dirkališče pa desno Dirkališče leta 2013, v ospredju je del testne proge Lausitzring, med letoma 2000 in 2010 uradno imenovano EuroSpeedway Lausitz, je dirkališče v Nemčiji, ki leži v bližini vasi Klettwitz v vzhodni zvezni deželi Brandenburg, približno 115 kilometrov južno od Berlina, 40 kilometrov južno od Cottbusa in 55 kilometrov severno od Dresdna.
Poglej Dresden in Lausitzring
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Dresden in Leipzig
Lidija Wisiak
Lidija Wisiak, slovenska baletnica in pedagoginja, * 1. februar 1906, Linz, † 11. januar 1993, Ljubljana.
Poglej Dresden in Lidija Wisiak
Lužiškosrbski muzej
Lužiški muzej,, se nahaja v Solni hiši/Salzhaus na Ortenburgu v Bautzenu/Budišinu.
Poglej Dresden in Lužiškosrbski muzej
Luise Krüger
Luise Martha »Lies« Krüger, nemška atletinja, * 11. januar 1915, Dresden, Nemško cesarstvo, † 13. junij 2001, Dresden, Nemčija.
Poglej Dresden in Luise Krüger
Magnus Freiherr von der Pahlen
Magnus Freiherr von der Pahlen (Михаил Николаевич Рылеев; Carl Magnus Freiherr von der Pahlen), ruski general, * 1771, † 1831.
Poglej Dresden in Magnus Freiherr von der Pahlen
Maria Grollmuß
Maria Karoline Elisabeth Grollmuß (lužiškosrbsko: Marja Grólmusec), katoliška lužiškosrbska in socialistična borka proti nacističnemu režimu, * 24. april 1896, Leipzigu, † 6. avgust 1944, Koncentracijsko taborišče Ravensbrück.
Poglej Dresden in Maria Grollmuß
Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey
Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey, osebna tajnica brunejskega sultana, * 18. oktober 1919, Drešinja vas, † 10. oktober 1994, Celje.
Poglej Dresden in Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey
Marie Reiche
Marie Reiche, nemška matematičarka, arheologinja in tehnična prevajalka, * 15. maj 1903, Dresden, Nemčija, † 8. junij 1998, Lima, Peru.
Poglej Dresden in Marie Reiche
Matija Hvale
Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.
Poglej Dresden in Matija Hvale
Matthias Sammer
Matthias Sammer, nemški nogometaš in trener, * 5. september 1967, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Matthias Sammer
Max Adolf Westen
Max Adolf Westen je bil inženir kemije, * 7. november 1913, Gradec, Avstrija, † 1. junij 1955, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Dresden in Max Adolf Westen
Max Schmeling
Maximillian Adolph Otto Siegfried »Max« Schmeling, nemški boksar, * 28. september 1905, Klein Luckow, Provinca Pomerania, Nemško cesarstvo, † 2. februar 2005, Wenzendorf, Nemčija.
Poglej Dresden in Max Schmeling
Meissenski porcelan
Meissenski porcelan je bil prvi evropski trdi porcelan.
Poglej Dresden in Meissenski porcelan
Melitta Bentz
Amalie Auguste Melitta Bentz, nemška podjetnica in izumiteljica, * 31. januar 1873, Dresden, † 29. junij 1950, Porta Westfalica.
Poglej Dresden in Melitta Bentz
Meta Vidmar
Metoda (Meta) Vidmar, slovenska plesna umetnica in pedagoginja, * 15. maj 1899, Ljubljana, † 1. november 1975, Ljubljana.
Poglej Dresden in Meta Vidmar
Miha Šimenc
Miha Šimenc, slovenski smučarski tekač, * 21. december 1995, Ljubljana.
Poglej Dresden in Miha Šimenc
Mihail Bakunin
Mihail Aleksandrovič Bakunin, ruski revolucionar in filozof, * 30. maj (18. maj, ruski koledar) 1814, vas Prjamuhino, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Tverska oblast, Rusija), † 1. julij (19. junij) 1876, Bern, Švica.
Poglej Dresden in Mihail Bakunin
Mihail Nikolajevič Rilejev
Mihail Nikolajevič Rilejev, ruski general, * 1771, † 1831.
Poglej Dresden in Mihail Nikolajevič Rilejev
Mirko Šubic
Mirko Šubic, slovenski slikar, restavrator in profesor, * 8. junij 1900, Ljubljana, † 14. oktober 1976, Ljubljana.
Poglej Dresden in Mirko Šubic
Most čez Labo v Loschwitzu
Most čez Labo v Loschwitzu (Loschwitzer Brücke) je konzolni most čez reko Labo v Dresdnu, glavnem mestu Saške v Nemčiji.
Poglej Dresden in Most čez Labo v Loschwitzu
Muajjad al-Din al-Urdi
Al-Urdijev rokopis ''Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib''; kopija iz 15. stoletja, ustvarjena v Iranu Al-Urdi, s celim imenom Muajjad Al-Din Al-Urdi Al-Amiri Al-DimaškiSchmidl, Petra G.
Poglej Dresden in Muajjad al-Din al-Urdi
Naumburg
Naumburg je mesto na jugu zvezne dežele Saška - Anhalt (in upravna prestolnica okrožja Burgenlandkreis) v osrednji Nemčiji.
Poglej Dresden in Naumburg
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Dresden in Nemška demokratična republika
Nemška jezikovna diploma
Nemška jezikovna diploma Stalne konference za izobraževanje in kulturo nemških zveznih dežel (krajše DSD) je mednarodno veljavna jezikovna diploma, ki služi kot potrdilo za aktivno znanje nemščine kot tujega jezika.
Poglej Dresden in Nemška jezikovna diploma
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Dresden in Nemška zvezna dežela
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Dresden in Nemško cesarstvo
Neoplan Jumbocruiser
Neoplan JumboCruiser Neoplan Jumbocruiser je bil zglobni dvonadstropni avtobus nemškega proizvajalca NEOPLAN Bus GmbH.
Poglej Dresden in Neoplan Jumbocruiser
Nina Šenk
Nina Šenk Kosem, slovenska skladateljica, * 14. februar 1982.
Poglej Dresden in Nina Šenk
Očetje in sinovi
Očetje in sinovi (rusko Отцы и дети) je realistični roman ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva iz leta 1862.
Poglej Dresden in Očetje in sinovi
Območje naselitve Lužiških Srbov
Uradno priznano območje naselitve Lužiških Srbov Območje naselitve Lužiških Srbov (v Brandenburgu se v nemščini uradno imenuje Siedlungsgebiet der Sorben/Wenden) je splošni izraz za območje v vzhodni Saški in južnem Brandenburgu, kjer živi avtohtono zahodnoslovansko ljudstvo Lužiških Srbov (znano v Brandenburgu tudi kot Vendi).
Poglej Dresden in Območje naselitve Lužiških Srbov
Oskar Kokoschka
Oskar Kokoschka je bil avstrijski slikar, pesnik in dramatik češkega rodu, * 1. marec 1886, Pöchlarn, Avstrija † 22. februar 1980, Villeneuve, Švica.
Poglej Dresden in Oskar Kokoschka
Ostrava
Ostrava (včasih tudi Moravska Ostrava) je z okoli 285.000 do 320.000 prebivalci tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane regije (aglomeracije) v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi.
Poglej Dresden in Ostrava
Palača Schleissheim
Palača Schleissheim (nemško Schloss Schleißheim) obsega tri posamezne palače v velikem baročnem parku v vasi Oberschleißheim, predmestju Münchna na Bavarskem, v Nemčiji.
Poglej Dresden in Palača Schleissheim
Palača Taschenberg
Taschenbergpalais je hotel v palači v lasti skupine Kempinski.
Poglej Dresden in Palača Taschenberg
Panevropska prometna mreža
Panevropski koridorji Panevropska prometna mreža predstavlja prednostni cilj investicij na področju skupne prevozne politike Evropske unije, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzitnimi državami.
Poglej Dresden in Panevropska prometna mreža
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Dresden in Papež Leon XII.
Pehotni jurišni znak
Pehotni jurišni znak iz druge svetovne vojne Pehotni jurišni znak (nemško Infanterie-Sturmabzeichen) je bilo nemško vojaško odlikovanje druge svetovne vojne.
Poglej Dresden in Pehotni jurišni znak
Peter Božič
Peter Božič (rojen kot Peter Jožef Božič), slovenski pisatelj in dramatik, * 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana.
Poglej Dresden in Peter Božič
Petstrana prizma (optika)
Pentaprizma brez »strehe« Pentaprizma s »streho« Petstrana prizma ali pentaprizma (tudi petstrana optična prizma) je optična prizma z osnovno ploskvijo v obliki petkotnika.
Poglej Dresden in Petstrana prizma (optika)
Philippe Halsman
Philippe Halsman (Филипп Халсман; Filips Halsmans), ameriški fotograf, * 2. maj 1906, Riga, Ruski imperij, † 25. junij 1979, New York.
Poglej Dresden in Philippe Halsman
Pjotr Arkadjevič Stolipin
Pjotr Arkadjevič Stolipin (Пётр Арка́дьевич Столы́пин), ruski državnik, 14. april (2. april) 1862, Dresden, 18. september (5. september) 1911, Kijev.
Poglej Dresden in Pjotr Arkadjevič Stolipin
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Dresden in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Dresden in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Praška pomlad
Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.
Poglej Dresden in Praška pomlad
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Dresden in Richard Wagner
Rita Kühne
Rita Kühne (poročena Andrich in Schiemann), nemška atletinja, * 5. januar 1947, Dresden, Vzhodna Nemčija.
Poglej Dresden in Rita Kühne
Robert Schumann
Robert Schumann, nemški skladatelj in pianist, * 8. junij 1810, Zwickau, Nemčija, † 29. julij 1856, Endenich blizu Bonna, Nemčija.
Poglej Dresden in Robert Schumann
Rotax
BRP-Rotax GmbH & Co KG - Rotax je avstrijski proizvajalec 4-taktnih in 2-taktnih bencinskih letalskih motorjev.
Poglej Dresden in Rotax
Rudi Völler
Rudolf »Rudi« Völler, nemški nogometaš in trener, * 13. april 1960, Hanau, Zahodna Nemčija.
Poglej Dresden in Rudi Völler
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Poglej Dresden in Rudolf Caracciola
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Poglej Dresden in Rudolf Diesel
Rudolf Harbig
Rudolf Waldemar »Rudi« Harbig, nemški atlet, * 8. november 1913, Dresden, Nemško cesarstvo, † 5. marec 1944, Kirovograd, Sovjetska zveza.
Poglej Dresden in Rudolf Harbig
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Dresden in Saška
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Dresden in Saška (volilna kneževina)
Saška Švica
Saška Švica (Sächsische Schweiz) je hribovito plezalno območje in narodni park v gorovju Elbsandsteingebirge.
Poglej Dresden in Saška Švica
Saloma (opera)
Saloma (nem. Salome) je opera v enem dejanju Richarda Straussa.
Poglej Dresden in Saloma (opera)
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Dresden in Salzburg
Sedem sester Moskve
Načrt postavitve sedmih sester iz leta 1939 Hotel Ukraina ponoči Glavna stavba univerze Lomonosov Stanovanjska stavba na trgu Kudrinskaja Sedem sester je ime za sedem nebotičnikov v Moskvi, zgrajenih po naročilu Stalina v socialističnem klasicizmu (tudi: stalinistični slaščičarskem slogu).
Poglej Dresden in Sedem sester Moskve
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Dresden in Sedemletna vojna
Semperoper
Semperoper je operna hiša Sächsische Staatsoper Dresden (Saška državna opera) in koncertna dvorana Staatskapelle Dresden (Saški državni orkester).
Poglej Dresden in Semperoper
Seznam del Diega Velázqueza
To je seznam slik in risb, ki jih je ustvaril španski umetnik 17.
Poglej Dresden in Seznam del Diega Velázqueza
Seznam mest s tramvajskim prometom
Seznam mest s tramvajskim prometom.
Poglej Dresden in Seznam mest s tramvajskim prometom
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Poglej Dresden in Seznam mest v Nemčiji
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Dresden in Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje
Seznam predsednikov Nemške akademije znanosti Leopoldina
Seznam predsednikov Nemške akademije znanosti Leopoldina.
Poglej Dresden in Seznam predsednikov Nemške akademije znanosti Leopoldina
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Dresden in Seznam rek v Evropi
Seznam rokopisov Nove zaveze v majuskuli
Majuskulny rokopis Novo zavezo pisan je v grščini in v uncialni pisavi (majuskulni).
Poglej Dresden in Seznam rokopisov Nove zaveze v majuskuli
Seznam simfoničnih orkestrov
Seznam najbolj znanih in pomembnih simfoničnih orkestrov.
Poglej Dresden in Seznam simfoničnih orkestrov
Seznam univerz v Nemčiji
Seznam univerz v Nemčiji.
Poglej Dresden in Seznam univerz v Nemčiji
Sikstinska Madona
Sikstinska Madona, imenovana tudi Madonna di San Sisto, je oljna slika italijanskega umetnika Rafaela.
Poglej Dresden in Sikstinska Madona
Simfonija št. 2 (Rahmaninov)
Simfonija št.
Poglej Dresden in Simfonija št. 2 (Rahmaninov)
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Dresden in Skopje
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Dresden in Slovenski eksonimi
Speča Venera (Giorgione)
Speča Venera (italijansko: Venere dormiente), znana tudi kot Dresdenska Venera (Venere di Dresda), je slika, ki jo tradicionalno pripisujejo italijanskemu renesančnemu slikarju Giorgioneju, čeprav se že dolgo misli, da jo je Tizian dokončal po Giorgionejevi smrti leta 1510.
Poglej Dresden in Speča Venera (Giorgione)
Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav II.
Poglej Dresden in Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislaw Tillich
Stanislaw Rudi Tillich (spodnjelužiško, nemški politik; * 10. april 1959, Neudörfel - Nowa Wjeska (pri Kamenz - Kamjencu) Od 28. maja 2008 do 12. decembra 2017 je bil po padcu zidu tretji predsednik vlade svobodne dežele Saške, in od maja 2008 do 9. decembra 2017 tudi predsednik saške CDU.
Poglej Dresden in Stanislaw Tillich
Stefan Raab
Stefan Konrad Raab, nemški moderator, komik, glasbenik in glasbeni producent, * 20. oktober 1966, Köln, Nemčija.
Poglej Dresden in Stefan Raab
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Dresden in Strasbourg
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Dresden in Sudeti (gorovje)
Svetovni esperantski kongres
Svetovne esperantske zveza (UEA), na 100. svetovnem esperantskem kongresu v Lille, Francija, 2015 Svetovni esperantski kongres je letna esperantska konvencija.
Poglej Dresden in Svetovni esperantski kongres
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu do 18 let
2004. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu do 18 let je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance do 18 let pod okriljem Mednarodne hokejske zveza od leta 1999.
Poglej Dresden in Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu do 18 let
Tatra T4
Tatra T4 je naziv za tip tramvaja, ki ga proizvajalo češkoslovaško podjetje ČKD Tatra.
Poglej Dresden in Tatra T4
Tatra T6A2
Tatra T6A2 (različica tramvaja T6) je vrsta češkoslovaškega tramvaja, proizvedenega v ČKD v letih 1988 do 1999.
Poglej Dresden in Tatra T6A2
Terence Hill
Terence Hill (rojen Mario Girotti; 29. marec 1939) je italijanski igralec, filmski režiser, scenarist in producent.
Poglej Dresden in Terence Hill
Theodor Fontane
Heinrich Theodor Fontane, nemški pisatelj, * 30. december 1819, Neuruppin, Nemčija, † 20. september 1898, Berlin.
Poglej Dresden in Theodor Fontane
Thietmar Merseburški
Thietmar, Dietmar ali Dithmar Mesreburški (nemško Thietmar von Merseburg) je bil od leta 1009 do svoje smrti knezoškof Merseburga, * 25. julij 975 ali 976, † 1. december 1018, Merseburg, Nemčija.
Poglej Dresden in Thietmar Merseburški
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Dresden in Trdnjava
Václav Brožík
Václav Brožík, češki slikar, * 5. marec 1851, † 15. april 1901.
Poglej Dresden in Václav Brožík
Večni mornar (opera)
Večni mornar (izvirno nemško Der fliegende Holländer), (tudi ''Leteči Holandec'') je romantična opera v treh dejanjih Richarda Wagnerja.
Poglej Dresden in Večni mornar (opera)
Vekoslava Žerdin
Vekoslava (Lojzka) Žerdin, slovenska plesalka, koreografinja in pedagoginja, * 23. februar 1933, Ljubljana, † avgust 2020.
Poglej Dresden in Vekoslava Žerdin
Velebitska degenija
Velebitska degenija (znanstveno ime Degenia velebitica) je rastlina iz družine križnic, ki raste samo na pobočjih Velebita na Hrvaškem – je torej hrvaški endemit.
Poglej Dresden in Velebitska degenija
Vesna Rožič
Vesna Rožič, slovenska šahistka, * 23. marec 1987, Ljubljana, † 23. avgust 2013, Nemčija.
Poglej Dresden in Vesna Rožič
Victor Klemperer
Victor Klemperer, nemški filolog, pisatelj in novinar, * 9. oktober 1881, Landsberg an der Warthe, Nemško cesarstvo, † 11. februar 1960, Dresden, NDR.
Poglej Dresden in Victor Klemperer
Viktor Koleša
Viktor Koleša, slovenski politik, * 8. oktober 1884, Glogovica, † (?) marec 1946, Zagreb.
Poglej Dresden in Viktor Koleša
Vincenc Struppi
Vincenc Struppi, kranjski gradbenik, * 1733, Kranjska, † 3. junij 1810, Dunaj.
Poglej Dresden in Vincenc Struppi
Vito Žuraj
Vito Žuraj, slovenski skladatelj, * 7. maj 1979, Ljubljana.
Poglej Dresden in Vito Žuraj
Vladimir Putin
Vladimir Vladimirovič Putin, ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Dresden in Vladimir Putin
Vlasto Zemljič
Vlasto Zemljič, slovenski gradbeni inženir in strokovnjak za promet, * 2. december 1919, Solčava, † 7. februar 1997, Ljubljana.
Poglej Dresden in Vlasto Zemljič
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Dresden in Vojvodina Varšava
Vršič (Truške)
Vršič je zaselek vasi Truške v slovenskem delu Istre, na nadmorski višini 319 m. Od Kopra je oddaljen 18 km.
Poglej Dresden in Vršič (Truške)
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Dresden in Vroclav
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Dresden in Vseevropsko cestno omrežje
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Dresden in Würzburg
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Dresden in Weimar
Werra (fotoaparat)
4253629 in ščitnikom za objektiv 6194240 Olivno zelena Werra 3 Werramat Werra je bila vrsta fotoaparatov z neposrednim iskalom (tip RF), ki jih je izdelovalo priznano nemško podjetje Zeiss iz Jene v tedanji NDR.
Poglej Dresden in Werra (fotoaparat)
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Dresden in Wettinci
Wir schaffen das
»Wir schaffen das« (»Uspelo nam bo!«; »To zmoremo«; »To bomo naredili«) je izrek nemške kanclerke Angele Merkel med evropsko migrantsko krizo leta 2015.
Poglej Dresden in Wir schaffen das
Wolfgang Seidel
Wolfgang Seidel, nemški dirkač Formule 1, * 4. julij 1926, Dresden, Nemčija, † 1. marec 1987, München, Nemčija.
Poglej Dresden in Wolfgang Seidel
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Dresden in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zwinger (Dresden)
Dresdenski Zwinger (Dresdner Zwinger) je palačni kompleks z vrtovi v Dresdnu v Nemčiji.
Poglej Dresden in Zwinger (Dresden)
1206
1206 (MCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dresden in 1206
1216
1216 (MCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dresden in 1216
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Dresden in 2008
23. junij
23.
Poglej Dresden in 23. junij
263 Dresda
263 Dresda (mednarodno ime je tudi 263 Dresda) je majhen asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Dresden in 263 Dresda
30. oktober
30.
Poglej Dresden in 30. oktober
38. šahovska olimpijada
38.
Poglej Dresden in 38. šahovska olimpijada
425. pehotni polk (Wehrmacht)
425.
Poglej Dresden in 425. pehotni polk (Wehrmacht)
8. armada (Wehrmacht)
8.
Poglej Dresden in 8. armada (Wehrmacht)
, Dana Pajnič Oražem, Die Brücke, Dresdenska Frauenkirche, Dresdenska stolnica, Dresdenski grad, Dresdenski triptih, Druga svetovna vojna, Dušan Kermavner, E. T. A. Hoffmann, Ehrenfried Walther von Tschirnhaus, Elizabetinski barok, Erich Kästner, Ernst Ludwig Kirchner, Ernst Mayr, Estejeva galerija, Eugen d'Albert, Fürstenzug, Federico Bianchi, Firence, Fjodor Dostojevski, Fjodor Filipovič Dovre, Francis Peyton Rous, Frédéric Chopin, Freiburški potočki, Friderik Avgust I. Saški, Friedrich Ferdinand von Beust, Friedrich Olbricht, Friedrich Paulus, Friedrich Schiller, Friedrich Schlegel, Gabriele Löwe, Galerija slik starih mojstrov, Dresden, Gemäldegalerie, Berlin, Georg Friedrich Händel, George Bähr, Gerhart Hauptmann, Gottfried Keller, Gottfried Wilhelm Leibniz, Graščina, Grad Podpeč, Gustav Freytag, Gustav Stresemann, Gustav Theodor Fechner, Habsburška monarhija, Hamburg, Hans Leo Hassler, Hans von Bülow, Heinrich Mann, Heinrich Trettner, Helmut Lent, Henrik Ibsen, Henrik Schollmayer-Lichtenberg, Henrika Langus, Hildrun Claus, Houston Stewart Chamberlain, Ivan Šiškin, Ivan Kreft (diplomat), Ivica Šerfezi, Jakob Böhme, Jan Dismas Zelenka, Jaroslav Foerster, Józef Ignacy Kraszewski, Jeremias Gotthelf, Joachim Ziesche, Johann Christoph Adelung, Johann Georg Pisendel, Johann Joachim Winckelmann, Johannes Vetter, Joseph Beuys, Josip Križaj (pevec), Juliusz Słowacki, Just Košuta, Jutta Kirst, Kalisz, Kamniti most, Regensburg, Kappov puč, Karel III. Španski, Karel IV. Luksemburški, Karl Friedrich Abel, Karl Richter, Kavalir z rožo, Käthe Krauß, Konec druge svetovne vojne v Evropi, Kraljevina Saška, Kronologija druge svetovne vojne, Kupola, Laba, Lausitzring, Leipzig, Lidija Wisiak, Lužiškosrbski muzej, Luise Krüger, Magnus Freiherr von der Pahlen, Maria Grollmuß, Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey, Marie Reiche, Matija Hvale, Matthias Sammer, Max Adolf Westen, Max Schmeling, Meissenski porcelan, Melitta Bentz, Meta Vidmar, Miha Šimenc, Mihail Bakunin, Mihail Nikolajevič Rilejev, Mirko Šubic, Most čez Labo v Loschwitzu, Muajjad al-Din al-Urdi, Naumburg, Nemška demokratična republika, Nemška jezikovna diploma, Nemška zvezna dežela, Nemško cesarstvo, Neoplan Jumbocruiser, Nina Šenk, Očetje in sinovi, Območje naselitve Lužiških Srbov, Oskar Kokoschka, Ostrava, Palača Schleissheim, Palača Taschenberg, Panevropska prometna mreža, Papež Leon XII., Pehotni jurišni znak, Peter Božič, Petstrana prizma (optika), Philippe Halsman, Pjotr Arkadjevič Stolipin, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Praška pomlad, Richard Wagner, Rita Kühne, Robert Schumann, Rotax, Rudi Völler, Rudolf Caracciola, Rudolf Diesel, Rudolf Harbig, Saška, Saška (volilna kneževina), Saška Švica, Saloma (opera), Salzburg, Sedem sester Moskve, Sedemletna vojna, Semperoper, Seznam del Diega Velázqueza, Seznam mest s tramvajskim prometom, Seznam mest v Nemčiji, Seznam osebnosti iz Mestne občine Celje, Seznam predsednikov Nemške akademije znanosti Leopoldina, Seznam rek v Evropi, Seznam rokopisov Nove zaveze v majuskuli, Seznam simfoničnih orkestrov, Seznam univerz v Nemčiji, Sikstinska Madona, Simfonija št. 2 (Rahmaninov), Skopje, Slovenski eksonimi, Speča Venera (Giorgione), Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stanislaw Tillich, Stefan Raab, Strasbourg, Sudeti (gorovje), Svetovni esperantski kongres, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu do 18 let, Tatra T4, Tatra T6A2, Terence Hill, Theodor Fontane, Thietmar Merseburški, Trdnjava, Václav Brožík, Večni mornar (opera), Vekoslava Žerdin, Velebitska degenija, Vesna Rožič, Victor Klemperer, Viktor Koleša, Vincenc Struppi, Vito Žuraj, Vladimir Putin, Vlasto Zemljič, Vojvodina Varšava, Vršič (Truške), Vroclav, Vseevropsko cestno omrežje, Würzburg, Weimar, Werra (fotoaparat), Wettinci, Wir schaffen das, Wolfgang Seidel, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zwinger (Dresden), 1206, 1216, 2008, 23. junij, 263 Dresda, 30. oktober, 38. šahovska olimpijada, 425. pehotni polk (Wehrmacht), 8. armada (Wehrmacht).