Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Uporabi AI

Kazalo

1. 531 odnosi: Aleksander Kamenik, Alfred Lavrič, Alojzij Juvan, Andrej Brvar, Androga, Avguštin Ternovšek, Avstrija, Avtocesta A1, Avtocesta A4, Hrvaška, Avtocesta A5, Hrvaška, Šentjakob v Rožu, Škocjan v Podjuni, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmohor (Avstrijska Koroška), Špatrjan, Špital ob Dravi, Štajerska narečna skupina, Štefan V. Ogrski, Šturmov potok, Železničarska kolonija, Železniška proga Maribor–Prevalje–d. m., Železniška proga Pragersko–Središče–d. m., Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m., Železniški most, Maribor, Žihpolje, Žitečki potok, Župnija Sv. Marko niže Ptuja, Župnija Sv. Vid pri Ptuju, Župnija Zreče, Četrtna skupnost Breg-Turnišče, Čingi-Lingi, Činklja, Čopasti ponirek, Črmenica, Črneče, Baško jezero, Bad Kleinkirchheim, Balderik, Baldramsdorf, Barč, Madžarska, Baročne graščine in dvorci v Slavoniji, Béla IV. Ogrski, Bednja (reka), Bekštanj, Bela (Drava), Bela (Koroška reka), Bela (razločitev), Beli Manastir, Beljak, ... Razširi indeks (481 več) » « Shrink indeks

Aleksander Kamenik

Aleksander Kamenik, slovenski športnik in aktivist, * 12. marec 1969.

Poglej Drava in Aleksander Kamenik

Alfred Lavrič

Alfred Lavrič, slovenski častnik (major) v avstro-ogrski armadi in Maistrov borec, * 27. junij 1883, Gruž, † 21. junij 1935, Maribor.

Poglej Drava in Alfred Lavrič

Alojzij Juvan

Alojzij Juvan, slovenski pravnik in politik, * 13. junij 1886, Vače, † 19. april 1960, Maribor.

Poglej Drava in Alojzij Juvan

Andrej Brvar

Andrej Zlatko Brvar, slovenski lektor, urednik in pesnik, * 8. avgust 1945, Čačak, Srbija.

Poglej Drava in Andrej Brvar

Androga

Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Drava in Androga

Avguštin Ternovšek

Avguštin Ternovšek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in gospodarski strokovnjak, * 30. januar 1654, Zagorje ob Savi, † 18. november 1699, Fala.

Poglej Drava in Avguštin Ternovšek

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Drava in Avstrija

Avtocesta A1

Avtocesta A1 Šentilj–Srmin (imenovana tudi "Slovenika" ali "primorska" oziroma "štajerska avtocesta") na osi severovzhod–jugozahod Slovenije je dolga 245,3 kilometra.

Poglej Drava in Avtocesta A1

Avtocesta A4, Hrvaška

Avtocesta A4 pri izvozu Varaždinske Toplice. Avtocesta A4 oz.

Poglej Drava in Avtocesta A4, Hrvaška

Avtocesta A5, Hrvaška

Avtocesta A5 je hrvaška avtocesta, katere trasa trenutno poteka od mesta Osijek do Svilaja.

Poglej Drava in Avtocesta A5, Hrvaška

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Drava in Šentjakob v Rožu

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Poglej Drava in Škocjan v Podjuni

Škofiče

Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Škofiče

Šmarjeta v Rožu

Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Šmarjeta v Rožu

Šmohor (Avstrijska Koroška)

Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Šmohor (Avstrijska Koroška)

Špatrjan

Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.

Poglej Drava in Špatrjan

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Drava in Špital ob Dravi

Štajerska narečna skupina

,Štajerska narečna skupina (štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem.

Poglej Drava in Štajerska narečna skupina

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Drava in Štefan V. Ogrski

Šturmov potok

Štúrmov pôtok je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Šturmov potok

Železničarska kolonija

Železničarska kolonija je naziv za stanovanjsko kolonijo, ki se nahaja v Mestni četrti Magdalena v Mariboru.

Poglej Drava in Železničarska kolonija

Železniška proga Maribor–Prevalje–d. m.

sličica Železniška proga Maribor - Prevalje d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Drava in Železniška proga Maribor–Prevalje–d. m.

Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.

Železniška proga Pragersko–Središče d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Drava in Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.

Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.

Železniška proga Zidani Most - Šentilj d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Drava in Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.

Železniški most, Maribor

Železniški most je eden izmed mostov v Mariboru in eden izmed mostov, ki prečkajo reko Dravo.

Poglej Drava in Železniški most, Maribor

Žihpolje

Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.

Poglej Drava in Žihpolje

Žitečki potok

Žítečki potok je levi pritok Drave iz zahodnega dela Slovenskih goric.

Poglej Drava in Žitečki potok

Župnija Sv. Marko niže Ptuja

Župnija Sv. Marko niže Ptuja je rimskokatoliška teritorialna župnija, dekanije Ptuj, Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Poglej Drava in Župnija Sv. Marko niže Ptuja

Župnija Sv. Vid pri Ptuju

Župnija Sv.

Poglej Drava in Župnija Sv. Vid pri Ptuju

Župnija Zreče

Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Poglej Drava in Župnija Zreče

Četrtna skupnost Breg-Turnišče

Grad Turnišče (1909) ČS Breg–Turnišče je druga največja četrtna skupnost Mestne občine Ptuj, ki leži na desnem bregu reke Drave oziroma na Dravskem polju.

Poglej Drava in Četrtna skupnost Breg-Turnišče

Čingi-Lingi

Čingi-Lingi so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Molve Koprivniško-križevske županije.

Poglej Drava in Čingi-Lingi

Činklja

Činklja (znanstveno ime Misgurnis fossilis) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Drava in Činklja

Čopasti ponirek

Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae).

Poglej Drava in Čopasti ponirek

Črmenica

Črmeníca (v starejših virih tudi Čermenica) je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka pri Ožbaltu.

Poglej Drava in Črmenica

Črneče

Črneče so naselje na desnem bregu reke Drave v Občini Dravograd na slovenskem Koroškem.

Poglej Drava in Črneče

Baško jezero

Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Baško jezero

Bad Kleinkirchheim

Bad Kleinkirchheim je občina in istoimensko naselje v okraju Špital ob Dravi v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Drava in Bad Kleinkirchheim

Balderik

Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.

Poglej Drava in Balderik

Baldramsdorf

Baldramsdorf je naselje in istoimenska občina v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Baldramsdorf

Barč, Madžarska

Barč je mesto v Šomodski županiji na Madžarskem.

Poglej Drava in Barč, Madžarska

Baročne graščine in dvorci v Slavoniji

Dvorec Pejačević Graščine so bili od nekdaj domovi vladarjev, bogatih plemiških družin in bogatih posestnikov.

Poglej Drava in Baročne graščine in dvorci v Slavoniji

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Poglej Drava in Béla IV. Ogrski

Bednja (reka)

Bednja je reka na Hrvaškem in desni pritok reke Drave, dolg 133 km.

Poglej Drava in Bednja (reka)

Bekštanj

Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.

Poglej Drava in Bekštanj

Bela (Drava)

Béla je desni pritok Drave iz vzhodnih Haloz.

Poglej Drava in Bela (Drava)

Bela (Koroška reka)

Ustje reke Bele v Dravo Bela (nemško: Vellach) je pritok Drave na Spodnjem Koroškem.

Poglej Drava in Bela (Koroška reka)

Bela (razločitev)

Bela je lahko.

Poglej Drava in Bela (razločitev)

Beli Manastir

Beli Manastir (mađžarsko Pélmonostor, srbsko Бели Манастир, ljudsko in zastarelo Monoštor ali Pelmonoštor) je mesto v Baranji na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osješko-baranjsko županijo.

Poglej Drava in Beli Manastir

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Drava in Beljak

Belo jezero (Koroška)

glej tudi Belo jezero (Madžarska) oz.

Poglej Drava in Belo jezero (Koroška)

Bilčovs

Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Bilčovs

Bistra

Bistra je lahko ime več toponimov ali ustanov v Sloveniji oz.

Poglej Drava in Bistra

Bistrica

Bistrica je toponim, ki se lahko nanaša na vodotoke, naselja in druge lokacije v kar 20 srednjeevropskih, jugovzhodnoevroskih in vzhodnoevropskih državah.

Poglej Drava in Bistrica

Bistrica (Drava, Pohorje)

Bístrica je desni pritok Drave iz vzhodnega dela Pohorja.

Poglej Drava in Bistrica (Drava, Pohorje)

Bistrica (Drava, Selnica)

Bístrica (zgornji tok nem. Großwalzer Grenzbach) je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Bistrica (Drava, Selnica)

Bistrica ob Dravi

glej tudi Bistica na/ob Dravi (Feistritz an der Drau), Avstrija(Koroška) Bistrica ob Dravi je naselje v Občini Ruše.

Poglej Drava in Bistrica ob Dravi

Bistrica v Rožu

Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.

Poglej Drava in Bistrica v Rožu

Bistrica, Pohorje

Bistrica, Pohorje, je lahko.

Poglej Drava in Bistrica, Pohorje

Bitka pri Šmarju

V bitki pri Šmarju so se 12. septembra 1813 enote Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc spopadle z napredujočimi enotami Avstrijskega cesarstva, sestavljenimi iz hrvaških graničarjev.

Poglej Drava in Bitka pri Šmarju

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Drava in Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču (1687)

Druga bitka pri Mohaču 12.

Poglej Drava in Bitka pri Mohaču (1687)

Blažovnica

Blažóvnica je desni pritok Drave s severne strani vzhodnega Pohorja pri Limbušu.

Poglej Drava in Blažovnica

Boč

Boč (978 mnm) je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Dravinjske doline.

Poglej Drava in Boč

Bobri (roman)

Bobri je naslov najbolj znanega romana Janeza Jalna.

Poglej Drava in Bobri (roman)

Bolen

Bolen (znanstveno ime Aspius aspius) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Drava in Bolen

Bolman

Bolman (madžarsko Bolmány, Болман) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Jagodnjak; le-ta pa spada pod Osiješko-baranjsko županijo.

Poglej Drava in Bolman

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Poglej Drava in Borna

Borovlje

Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.

Poglej Drava in Borovlje

Borovnica (razločitev)

Borovnica je lahko rastlina.

Poglej Drava in Borovnica (razločitev)

Braslav (panonski knez)

Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.

Poglej Drava in Braslav (panonski knez)

Breg (razločitev)

Breg (v fizični geografiji oz. geomorfologiji) lahko pomeni.

Poglej Drava in Breg (razločitev)

Breguljka

Breguljka (znanstveno ime Riparia riparia) je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko.

Poglej Drava in Breguljka

Bresterniški potok

Bresterníški pôtok (tudi Brestrniški potok) je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka pri Bresternici.

Poglej Drava in Bresterniški potok

Bresternica

Bresternica je naselje v Mestni občini Maribor.

Poglej Drava in Bresternica

Breze (Avstrijska Koroška)

Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.

Poglej Drava in Breze (Avstrijska Koroška)

Brezniški potok (Drava)

Brézniški pôtok je levi pritok Drave iz srednjega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Brezniški potok (Drava)

Brezniški potok (razločitev)

V Sloveniji sta dva Brezniška potoka.

Poglej Drava in Brezniški potok (razločitev)

Brezno, Podvelka

Brezno je naselje v Občini Podvelka.

Poglej Drava in Brezno, Podvelka

Butale

Butale so izmišljen kraj in prizorišče humoresk o Butalcih Frana Milčinskega.

Poglej Drava in Butale

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Celovška kotlina

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Poglej Drava in Celovško polje

Center, Maribor

Glavni trg z mestno hišo v centru Maribora Maribor-Center je predel mesta in tudi oziroma mestna četrt, ki pokriva osrednji del Maribora, na levem bregu Drave do Mestnega parka na severu.

Poglej Drava in Center, Maribor

Centralna čistilna naprava Maribor

Centralna čistilna naprava Maribor (kratica: CČN Maribor) se nahaja v Dogošah, med staro strugo reke Drave in kanalom hidroelektrarne Zlatoličje.

Poglej Drava in Centralna čistilna naprava Maribor

Cerkev Device Marije na Kamnu

Cerkev Device Marije na Kamnu je podružnična cerkev župnije Vuzenica in priljubljena romarska pot za vso Dravsko dolino.

Poglej Drava in Cerkev Device Marije na Kamnu

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Drava in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Cerkev sv. Alojzija, Maribor

Cerkev sv.

Poglej Drava in Cerkev sv. Alojzija, Maribor

Cerkvenica

Cerkveníca je desni pritok Drave iz zahodnega Pohorja.

Poglej Drava in Cerkvenica

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Drava in Claustra Alpium Iuliarum

Damiševo naselje

Damiševo naselje je ime za stanovanjsko naselje, ki se nahaja na desnem bregu reke Drave v Mariboru.

Poglej Drava in Damiševo naselje

Deščice

Deščice (''Dieschitz''), Avstria Deščice (Dieschitz) so avstrijska vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru (Velden am Wörthersee), okraj Beljak-dežela, zvezna dežela Koroška.

Poglej Drava in Deščice

Dezitijati

Karta s približnimi položaji ilirskih in sosednjih plemen Dezitijati (latinsko: Daesitiates), ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo dele sedanje osrednje Bosne.

Poglej Drava in Dezitijati

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Drava in Dimitrij Zvonimir

Dobrač

Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Dobrač

Dobrova pri Dravogradu

Dobrova pri Dravogradu je naselje v Občini Dravograd.

Poglej Drava in Dobrova pri Dravogradu

Dogoše

Dogoše je vas v Mestni občini Maribor, ki je od centra mesta oddaljena 8–9 km.

Poglej Drava in Dogoše

Dolge Njive, Lenart

Dolge Njive so naselje v Občini Lenart.

Poglej Drava in Dolge Njive, Lenart

Dolgo jezero

Dolgo jezero (nemško in v Avstriji imenovano Längsee) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 550 mnm, na severu Celovške kotline v okraju Šentvid ob Glini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Drava in Dolgo jezero

Dolina reke Malte

Dolina reke Malte (nemško Maltatal) je dolina v Visokih Turah v srednje-vzhodnih Alpah.

Poglej Drava in Dolina reke Malte

Dom Ajda

Dom Ajda (center šolskih in obšolskih dejavnosti) leži na razglednem pobočju Libeliške gore v občini Dravograd.

Poglej Drava in Dom Ajda

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Drava in Donava

Drago Vresnik

Drago Vresnik, slovenski pisatelj, novinar in publicist, * 1926, Ruta, † 28. maj 1992, Lovrenc na Pohorju.

Poglej Drava in Drago Vresnik

Drava, Sava, Soča

Drava, Sava, Soča je slovenska ljudska pravljica.

Poglej Drava in Drava, Sava, Soča

Dravinja

Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.

Poglej Drava in Dravinja

Dravit

Zahodne Avstralije Dravit je mineral rjavega magnezijevega turmalina.

Poglej Drava in Dravit

Dravograd

Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.

Poglej Drava in Dravograd

Dravograjsko jezero

Dravograjsko jezero (tudi Črneško jezero) je zajezitveno akumulacijsko jezero HE Dravograd na Dravi.

Poglej Drava in Dravograjsko jezero

Dravska dolina

Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.

Poglej Drava in Dravska dolina

Dravska marka

(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.

Poglej Drava in Dravska marka

Dravska ulica, Maribor

Dravska ulica, Maribor Dravska ulica, ki se nahaja v Mariboru, je bila prvič imenovana leta 1483 kot Traa Gasse, leta 1760 se prvič pojavi kot Draa Gasse, leta 1780 pa ponovno kot Traa Gasse.

Poglej Drava in Dravska ulica, Maribor

Dravske Benetke

Dravske Benetke so ostanek obzidne bastije Mariborskem Lentu iz 16.

Poglej Drava in Dravske Benetke

Dravske elektrarne Maribor

Dravske elektrarne Maribor d. o. o.s (skrajšano DEM d. o. o.) so hidroenergetska družba ter največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.

Poglej Drava in Dravske elektrarne Maribor

Dravski zakletniki

Dravski zakletniki je mladinska povest pisatelja Janeza Švajncerja.

Poglej Drava in Dravski zakletniki

Dravsko polje

Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.

Poglej Drava in Dravsko polje

Dreta

Dréta je reka v osrednji Sloveniji, desni pritok Savinje.

Poglej Drava in Dreta

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (kratica: DOPPS) je verjetno največja in ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji.

Poglej Drava in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Druga Panonija

Antični Balkan v 4. Druga Panonija (latinsko: Pannonia Secunda), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Drava in Druga Panonija

Dušica Kunaver

Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.

Poglej Drava in Dušica Kunaver

Dvoetažni most, Maribor

Dvoetažni most (znan tudi kot Meljski most) je eden izmed mostov, ki prečkajo reko Dravo v Mariboru.

Poglej Drava in Dvoetažni most, Maribor

Dvorec Viltuš

Viltuš je dvorec v bližini Maribora, naslednik starega gradu Viltuš na bližnjem hribu, njegovo ime pa naj bi izhajalo iz nemške besede wildhaus.

Poglej Drava in Dvorec Viltuš

Ehartov potok

Éhartov pôtok je levi pritok Drave iz srednjega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Ehartov potok

Erih Tetičkovič

Erih Tetičkovič, slovenski zdravnik nevrolog in univerzitetni profesor, * 24. april 1944, Maribor Odraščal je v mestnem predelu Studenci na desnem bregu Drave v Mariboru, v družini ki je izhajala iz okolice Ptuja.

Poglej Drava in Erih Tetičkovič

Evropska pešpot E-7

Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-7 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske ali podrobneje: od Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – Robič – Kobarid – Hodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H).

Poglej Drava in Evropska pešpot E-7

Fala, Ruše

Fala je naselje v Občini Ruše.

Poglej Drava in Fala, Ruše

Festival Lent

Festival Lent Festival Lent Festival Lent je največji mednarodni medkulturni festival v Sloveniji.

Poglej Drava in Festival Lent

Formin

Formin je naselje na Ptujskem polju v Občini Gorišnica.

Poglej Drava in Formin

Franček Kovačec

Franček Kovačec, inženir konstrukter, univerzni profesor, * 22. julij 1910 Čagona, † 20. november 1983 Ljubljana,.

Poglej Drava in Franček Kovačec

Franc Anton von Steinberg

Franc Anton Steinberg (Franz Anton von Steinberg (Stemberg), Franciscus Antonius de Steinberg), zemljemerec, kartograf, politehnik, rudar in slikar, * 28. oktober 1684, Kalec pri Zagorju, † 7. februar 1765, Ljubljana.

Poglej Drava in Franc Anton von Steinberg

Franc Drobne

Franc Drobne, slovenski geolog in hidrogeolog, * 13. julij 1931, Celje - umrl 2011.

Poglej Drava in Franc Drobne

France Forstnerič

France Forstnerič - "Forsta", slovenski pesnik, pisatelj in novinar, * 29. januar 1933, Pobrežje pri Ptuju, † 22. maj 2007, Maribor.

Poglej Drava in France Forstnerič

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Drava in Furlanija

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Galicija (Koroška)

Géza I. Ogrski

Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.

Poglej Drava in Géza I. Ogrski

Geografija Avstrije

Avstrija je pretežno gorata država v srednji Evropi, pretežno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

Poglej Drava in Geografija Avstrije

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Poglej Drava in Geografija Avstrijske Koroške

Geografija Hrvaške

Reliefni zemljevid Hrvaške Geografijo Hrvaške opredeljuje njena lokacija - opisana je kot del srednje Evrope in jugovzhodne Evrope, del Balkana in Srednje Evrope.

Poglej Drava in Geografija Hrvaške

Geografija Italije

Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.

Poglej Drava in Geografija Italije

Geografija Madžarske

Madžarska je država v vzhodni in srednji Evropi brez dostopa do morja, s površino 93.030 kvadratnih kilometrov.

Poglej Drava in Geografija Madžarske

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Drava in Geografija Slovenije

Glavni most, Maribor

Glavni most (tudi: Stari most) je eden izmed mostov čez reko Dravo v Mariboru.

Poglej Drava in Glavni most, Maribor

Glavni trg, Maribor

Glavni trg v Mariboru je osrednji mariborski trg.

Poglej Drava in Glavni trg, Maribor

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Glina (reka)

Golica, Koroška

Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.

Poglej Drava in Golica, Koroška

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Drava in Gorenjska

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Drava in Gornja Panonija (rimska provinca)

Gotalovo

Gotalovo je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Gola Koprivniško-križevske županije.

Poglej Drava in Gotalovo

Grad Žlemberk

Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.

Poglej Drava in Grad Žlemberk

Grad Borl

Grad Borl (nemško Ankenstein) (madžarsko Bornyl vár) je srednjeveški grad, na visoki skali nad reko Dravo, upravno spada v občino Cirkulane.

Poglej Drava in Grad Borl

Grad Fala

Grad Fala je grad nad reko Dravo v občini Ruše.

Poglej Drava in Grad Fala

Grad Humberk

Grad Humberk (nemško: Burg Hollenburg) je širok grad na skalnati steni nad Rožem in Dravo na južnem pobočju Gur.

Poglej Drava in Grad Humberk

Grad Kamen v Podjuni

Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.

Poglej Drava in Grad Kamen v Podjuni

Grad Ortenburg

Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Grad Ortenburg

Grad Radlje

Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.

Poglej Drava in Grad Radlje

Grad Suha

Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Grad Suha

Grad Vivšnik

Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.

Poglej Drava in Grad Vivšnik

Grajena (potok)

Grajêna (tudi Grajenski potok) je levi pritok Drave.

Poglej Drava in Grajena (potok)

Grb Madžarske

Grb Madžarske Sedanji grb Madžarske je bil obnovljen 3.

Poglej Drava in Grb Madžarske

Gure

* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.

Poglej Drava in Gure

Gvidon Pongratz

Gvidon Pongratz, slovenski gradbenik in industrialec, * 4. januar 1822, Slovenska Bistrica, Avstrijsko cesarstvo, † 31. december 1889, Zagreb, Avstro-Ogrska.

Poglej Drava in Gvidon Pongratz

Hajdinska Studenčnica

Hajdínska Studênčnica (tudi Ptujska Studenčnica) je levi pritok Dravinje pod Vidmom, eden redkih še ohranjenih nižinskih potokov, ki se napajajo izključno iz podtalnice.

Poglej Drava in Hajdinska Studenčnica

Herman Vogel

Herman Vogel, slovenski pesnik, publicist in prevajalec, * 17. julij 1941, Lom, † 17. maj 1989, Maribor.

Poglej Drava in Herman Vogel

Hidroelektrarna Annabrücke

Hidroelektrarna Annabrücke Hidroelektrarna Annabrücke (izvirno nemško Kraftwerk Annabrücke) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Annabrücke

Hidroelektrarna Žvabek

Hidroelektrarna Žvabek (izvirno nemško Kraftwerk Schwabegg) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Žvabek

Hidroelektrarna Beljak

Hidroelektrarna Beljak Hidroelektrarna Beljak (izvirno nemško Kraftwerk Villach) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Beljak

Hidroelektrarna Dravograd

Hidroelektrarna Dravograd Hidroelektrarna Dravograd (kratica HE Dravograd) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Dravograd

Hidroelektrarna Edling

sličica Hidroelektrarna Edling (izvirno nemško Kraftwerk Edling) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Edling

Hidroelektrarna Fala

Hidroelektrarna Fala (kratica HE Fala) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Fala

Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf

Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf (izvirno nemško Kraftwerksanlage Feistritz-Ludmannsdorf) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji na reki Dravi v lasti podjetja Verbund Austrian Hydro Power.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Feistritz-Ludmannsdorf

Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain

Hidroelektrarna Borovlje-Žihpolje (izvirno nemško Kraftwerk Ferlach-Maria Rain) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Ferlach-Maria Rain

Hidroelektrarna Formin

Hidroelektrarna Formin (kratica HE Formin) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Formin

Hidroelektrarna Kellerberg

sličica Hidroelektrarna Kellerberg (izvirno nemško Kraftwerk Kellerberg) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Kellerberg

Hidroelektrarna Labot

sličica Lega Labota Hidroelektrarna Labot (nemško Kraftwerk Lavamünd) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Labot

Hidroelektrarna Mariborski otok

Hidroelektrarna Mariborski otok (kratica HE Mariborski otok) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi tik nad Mariborskim otokom.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Mariborski otok

Hidroelektrarna Ožbalt

Hidroelektrarna Ožbalt (kratica HE Ožbalt) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji, ki leži na reki Dravi v bližini naselja Ožbalt.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Ožbalt

Hidroelektrarna Paternion

sličica Hidroelektrarna Paternion (izvirno nemško Kraftwerk Paternion) je ena izmed hidroelektrarn v Avstriji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Paternion

Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob

Hidroelektrarna Rosegg-St.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Rosegg-St. Jakob

Hidroelektrarna Vuhred

Hidroelektrarna Vuhred (kratica HE Vuhred) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Vuhred

Hidroelektrarna Vuzenica

Hidroelektrarna Vuzenica (kratica HE Vuzenica) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Vuzenica

Hidroelektrarna Zlatoličje

Hidroelektrarna Zlatoličje (kratica HE Zlatoličje) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi v bližini Zlatoličja.

Poglej Drava in Hidroelektrarna Zlatoličje

Hidrologija Slovenije

Hidrologija Slovenije opisuje površinske (jezera, reke, potoke, pritoke) in podzemne vode v Sloveniji.

Poglej Drava in Hidrologija Slovenije

Hitra cesta H2

Hitra cesta H2 (tudi Hitra cesta skozi Maribor) je bila 1.

Poglej Drava in Hitra cesta H2

Hochstuhlski prelom

Hochstuhlski prelom je prelom v Avstriji in Sloveniji.

Poglej Drava in Hochstuhlski prelom

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Drava in Hrvaška

Hudičeve skale

Hudičeve skale Hudičeve skale so konglomeratna skalnata gmota nad Kamnico.

Poglej Drava in Hudičeve skale

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Drava in Iliri

Ivan Narat

Ivan Narat, slovenski rimskokatoliški duhovnik in slavist, * 13. december 1777, Dogoše, † 2. avgust 1806, utonil v Dravi.

Poglej Drava in Ivan Narat

Ivan Schmiderer

Ivan (Johann) Schmiderer, mariborski župan (Bürgermeister).

Poglej Drava in Ivan Schmiderer

Janez II. Goriški

Janez II.

Poglej Drava in Janez II. Goriški

Jazi

Jazi (tudi Jasi, latinsko Iasi) so bili keltilizirani Panonci.

Poglej Drava in Jazi

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Drava in János Hunyadi

Jelenkov graben

Jelénkov gráben (nem. Wölblbach) je levi pritok Drave s Košenjaka, mejni potok med Slovenijo in Avstrijo.

Poglej Drava in Jelenkov graben

Jeruzalem, Ljutomer

Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.

Poglej Drava in Jeruzalem, Ljutomer

Jez Kölnbrein

Jez Kölnbrein Jez Kölnbrein je vodna pregrada na območju Visokih Tur (Hohe Tauern) na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Jez Kölnbrein

Jezernica (razločitev)

Jezernica je lahko.

Poglej Drava in Jezernica (razločitev)

Jože Stabej

Jože Stabej, slovenski prevajalec, operni pevec, urednik in ugankar, * 21. avgust 1932, Maribor, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Drava in Jože Stabej

Jožefov studenec

Jožefov studenec v Mariboru Jožefov studenec je pokrit dvoprekatni pretočni studenec v predelu Maribora, imenovanem Studenci.

Poglej Drava in Jožefov studenec

Josef Ornig

Josef Ornig, ptujski obrtnik in politik avstrijskega rodu, * 7. junij 1859, Hrastovec, † 11. marec 1925, Gradec.

Poglej Drava in Josef Ornig

Josip Pišof - Cepa

Josip Pišof - Cepa, slovenski slikar, * 15. junij 1911, Pragersko, † 4. oktober 1986, Maribor.

Poglej Drava in Josip Pišof - Cepa

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Poglej Drava in Južna Koroška (Avstrija)

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Drava in Južna Tirolska

Južnopohorsko narečje

Južnopohorsko narečje (štajerska pohorščina) je slovensko narečje, ki spada v štajersko narečno skupino.

Poglej Drava in Južnopohorsko narečje

Julij Głowacki

Julij Głowacki (tudi Julij Ivan Głowacki), v Sloveniji delujoči naravoslovec poljskega rodu, * 18. junij 1846, Idrija, † 18. maj 1915, Gradec.

Poglej Drava in Julij Głowacki

Juršinci

Juršinci so obcestno naselje v Občini Juršinci.

Poglej Drava in Juršinci

Kačji potočnik

Kačji potočnik (znanstveno ime Ophiogomphus cecilia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Vzhodni Evropi ter zahodu Sibirije.

Poglej Drava in Kačji potočnik

Kadolah

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Poglej Drava in Kadolah

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Drava in Kajkavščina

Kamnica, Maribor

Kamnica je strnjeno primestno naselje z okoli 1.700 prebivalci v Dravski dolini, zahodno od Maribora, na levem bregu reke Drave, med Kamniškim potokom in potokom Rošpoh.

Poglej Drava in Kamnica, Maribor

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Poglej Drava in Kanalska dolina

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Drava in Karantanija

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Drava in Karel Veliki

Kartodrom Hajdoše

Kartodrom Hajdoše je nekdanja karting steza, ki je delovala med leti 1973 in 2015.

Poglej Drava in Kartodrom Hajdoše

Kartodrom Slovenja vas

Kartodrom Slovenja vas je najnovejša karting steza odprta v letu 2018, ki je v lasti AMZS.

Poglej Drava in Kartodrom Slovenja vas

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.

Poglej Drava in Kastrum

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Drava in Kelti

Klopinjsko jezero

Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.

Poglej Drava in Klopinjsko jezero

Kožentavra

Kožentavra (nemško Kirschentheuer) je manjše naselje na desnem bregu pred mostom čez reko Dravo na Koroškem.

Poglej Drava in Kožentavra

Koprivnica

Koprivnica je lahko.

Poglej Drava in Koprivnica

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Drava in Koroška (zvezna dežela)

Koroška železniška proga

Koroška železniška proga je regionalna, enotirna, neelektrificirana proga, ki je bila zgrajena med letoma 1857 in 1863 ter je med seboj povezala kraje in hkrati ustvarila povezave z že obstoječimi progami znotraj takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva.

Poglej Drava in Koroška železniška proga

Koroška narečna skupina

Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.

Poglej Drava in Koroška narečna skupina

Koroška vrata

Koroška vrata (včasih imenovana tudi Koroško predmestje) je pretežno urbani predel na levem bregu Drave in severozahodna mestna četrt v Mariboru ter tudi oznaka katastrske občine.

Poglej Drava in Koroška vrata

Koroški most, Maribor

Koroški most je most čez reko Dravo v Mariboru v trasi glavne ceste G1-1, odseka 0726/0326.

Poglej Drava in Koroški most, Maribor

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Drava in Koroški plebiscit

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Drava in Koroški Slovenci

Kosalj

Kosalj (znanstveno ime Abramis ballerus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Drava in Kosalj

Kotmara vas

Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Kotmara vas

Kozjaški govor

Kozjaški govor je posebna oblika južnopohorskega narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Drava in Kozjaški govor

Kozjak

Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.

Poglej Drava in Kozjak

Kozjak (razločitev)

Kozjak je lahko.

Poglej Drava in Kozjak (razločitev)

Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče

reko Dravo v ozadju. Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče (krajše KS Malečnik-Ruperče) je eden izmed 17 ožjih delov v Mestni občini Maribor, ki obsega skrajno severovzhodne predele mesta.

Poglej Drava in Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče

Krajinski park Šturmovci

Krajinski park Šturmovci leži v bližini Ptuja ob Ptujskem Jezeru.

Poglej Drava in Krajinski park Šturmovci

Krajinski park Boč - Donačka gora

Boč, saj po njem park tudi nosi ime. Leta 1962 so na Boč postavili 20 metrov visok jekleni razgledni stolp, tako da skupaj z njim meri 1000 m. Krajinski park Boč - Donačka gora leži v Bočkem pogorju in obsega širše območje Boča s Plešivcem.

Poglej Drava in Krajinski park Boč - Donačka gora

Krajinski park Drava

Krajinski park Drava obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej (na Dravskem polju) med Mariborom in Ptujem in sega na območje Mestne občine Maribor, občine Duplek, občine Miklavž na Dravskem polju in občine Starše.

Poglej Drava in Krajinski park Drava

Krajinski park Mariborsko jezero

Krajinski park Mariborsko jezero obsega reko Dravo z obrežnim pasom med občinsko mejo z občino Ruše in elektrarno Mariborski otok.

Poglej Drava in Krajinski park Mariborsko jezero

Krške Alpe

Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Krške Alpe

Krka, Avstrija (reka)

Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Krka, Avstrija (reka)

Krst pri Savici (Smole)

Krst pri Savici je drama Dominika Smoleta.

Poglej Drava in Krst pri Savici (Smole)

Kučnica

Kúčnica je levi pritok Mure zahodno od Petanjcev.

Poglej Drava in Kučnica

Kurjakovići

Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.

Poglej Drava in Kurjakovići

Labot

Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.

Poglej Drava in Labot

Labotniške Alpe

Labotniške Alpe (nemško Lavanttaler Alpen) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na ozemlju avstrijskih dežel Koroške in Štajerske, z majhnim jugovzhodnim delom pa segajo tudi na ozemlje Slovenije.

Poglej Drava in Labotniške Alpe

Labotnica

Labotnica (nemško Lavant) je 64 km dolga reka v jugovzhodni Avstriji v Labotniški dolini, levi pritok Drave.

Poglej Drava in Labotnica

Labotska dolina

Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.

Poglej Drava in Labotska dolina

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Poglej Drava in Ladislav I. Ogrski

Lamprehtov potok

Lámprehtov pôtok je desni pritok Radoljne iz osrednjega dela Pohorja.

Poglej Drava in Lamprehtov potok

Lavantinska škofija

Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.

Poglej Drava in Lavantinska škofija

Lešnica (Drava)

Léšnica je levi pritok Drave tik nad Ormožem.

Poglej Drava in Lešnica (Drava)

Ledince

Ledince (nemško: Ledenitzen) je vas z okoli 1000 prebivalci v občini Bekštanj na avstrijskem južnem Koroškem.

Poglej Drava in Ledince

Lent

Lent Lent (tudi Pristan) je stari del Maribora ob Dravi.

Poglej Drava in Lent

Leopold Volkmer

Spominsko obeležje v Destrniku Leopold Volkmer, slovenski duhovnik, vzgojitelj, ljudski pesnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in skladatelj, * 13. oktober 1741, Ljutomer, † 7. februar 1816, Destrnik.

Poglej Drava in Leopold Volkmer

Libanja (potok)

Libánja je levi pritok Drave pri Obrežu v skrajnem vzhodnem delu Slovenskih goric.

Poglej Drava in Libanja (potok)

Libeliče

Libelíče so gručasto naselje na desnem bregu Drave v Občini Dravograd.

Poglej Drava in Libeliče

Lienz

Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.

Poglej Drava in Lienz

Liesertal

Pogled na Goldeck na Koroškem iz doline Lieser Dolina Lieser pri Seebachu / Seebodnu leta 1900 Dolina reke Jezernice/ Lieser (nemško Liesertal), približno 50 km dolg pritok reke Drave na Zgornjem Koroškem / Avstrija obsega, vključuje Pöllatal, Katschtal, Liesertal in Liesergraben, pri čemer se odsek med Gmündom in Liesereggom v ožjem smislu imenuje Liesertal.

Poglej Drava in Liesertal

Liharda Kamenska

župnijski cerkvi v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej. Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni Liharda Kamenska, koroška plemkinja in svetnica, * okoli 910, † 5. februar, verjetno leta 985 ali pozneje, Kamen v Podjuni.

Poglej Drava in Liharda Kamenska

Limbuš

Limbuš je naselje v mariborskem mestnem območju, ki leži na desnem bregu Drave ob lokalni cesti Maribor - Ruše v Mestni občini Maribor.

Poglej Drava in Limbuš

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Poglej Drava in Ljudevit Posavski

Ložina (Psičina)

Ložína je levi pritok Psičine v vzhodnih Halozah.

Poglej Drava in Ložina (Psičina)

Lobnica

Lobnica je lahko.

Poglej Drava in Lobnica

Lobnica (Drava)

Lobníca (tudi Lóbnica) je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja pri Smolniku.

Poglej Drava in Lobnica (Drava)

Logarjev potok

Lógarjev pôtok (tudi Réčnikov pôtok) je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Logarjev potok

Lovrenc na Pohorju

Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.

Poglej Drava in Lovrenc na Pohorju

Lurnsko polje

Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.

Poglej Drava in Lurnsko polje

Madžarska mejna pregrada

Leta 2015 je Madžarska zgradila mejno pregrado na svoji meji s Srbijo in Hrvaško.

Poglej Drava in Madžarska mejna pregrada

Magdalena, Maribor

Magdalena (nekdaj Magdalensko predmestje) je predel in mestna četrt na desnem bregu Drave.

Poglej Drava in Magdalena, Maribor

Mala hidroelektrarna Melje

Mala hidroelektrarna Melje (kratica Mala HE Melje) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji, ki leži na reki Dravi.

Poglej Drava in Mala hidroelektrarna Melje

Malečniški most

Malečniški most je cestni most, ki prečka kanal in strugo reke Drave v Mariboru.

Poglej Drava in Malečniški most

Malečnik

Malečnik je razloženo središčno naselje v mestni občini Maribor, ki spada pod krajevno skupnost Malečnik-Ruperče.

Poglej Drava in Malečnik

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Drava in Maribor

Mariborski otok

Pogled na otok z levega brega Drave Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom.

Poglej Drava in Mariborski otok

Mariborsko jezero

Mariborsko jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave zaradi gradnje HE Mariborski otok zahodno od Maribora pri naselju Kamnica.

Poglej Drava in Mariborsko jezero

Marija na Zilji

Marija na Zilji je vaško naselje na jugovzhodnem obrobju Beljaka na rečni terasi ob izlivu Zilje v Dravo na Koroškem.

Poglej Drava in Marija na Zilji

Marpurgi

Marpurgi, zgodovinski roman, ki je zasnovan kot dnevniški zapiski, je delo pisateljice in literarne znanstvenice Zlate Vokač.

Poglej Drava in Marpurgi

Martin Strel

Martin Strel,, slovenski maratonski plavalec, * 1. oktober 1954, Mokronog.

Poglej Drava in Martin Strel

Matevž Ravnikar - Poženčan

Matevž Ravnikar (s psevdonimom Poženčan), slovenski katoliški duhovnik,zgodovinar, pesnik in zbiralec folklornega gradiva, * 1. avgust 1802, Poženik, † 14. februar 1864, Predoslje.

Poglej Drava in Matevž Ravnikar - Poženčan

Matija Čiolič

Matija Čiolič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 16. januar 1753, Središče ob Dravi, † 16. oktober 1836, Cirkovce.

Poglej Drava in Matija Čiolič

Matija Prelog

Pomnik Zdravniškega društva Maribor na pobreškem pokopališču, kjer je med umrlimi zdravniki zapisano tudi Prelogovo ime. Rojstna hiša Matije Preloga v Hrastju-Moti (danes občina Radenci) okoli leta 1908 (foto Alto Huber). Matija Prelog, narodni buditelj, slovenski zdravnik, politik, časnikar, publicist, * 27.

Poglej Drava in Matija Prelog

Meža

Méža je reka v severni Sloveniji in neznatno v sosednji Avstriji, ki teče po Mežiški dolini in se kot njen desni pritok izliva v Dravo.

Poglej Drava in Meža

Medžimurje

Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.

Poglej Drava in Medžimurje

Medžimurska županija

Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je najsevernejša, po površini (729 km2) najmanjša ter obenem najgosteje poseljena izmed 20 županij Hrvaške (izjema je glavno mesto Zagreb).

Poglej Drava in Medžimurska županija

Melje

Melje je vzhodni del mariborske mestne četrti Center. Melje je kot naselje nastalo zunaj mestnih mej srednjeveškega Maribora.

Poglej Drava in Melje

Meljski hrib

Meljski hrib je 398 mnm visok hrib na severovzhodnem robu mesta Maribor (obenem tudi naselje Meljski hrib, ki spada v mariborsko mestno četrt Center) in je del Slovenskih goric.

Poglej Drava in Meljski hrib

Meljski most (stari)

Stari Meljski most je bil eden izmed mostov v Mariboru in eden izmed mostov, ki so prečkali reko Dravo.

Poglej Drava in Meljski most (stari)

Mesarski prehod, Maribor

Mesarski prehod (foto Ralf Roletschek / http://www.fahrradmonteur.de/ fahrradmonteur.de) Mesarski prehod je prehod, ki vodi z Glavnega trga proti reki Dravi.

Poglej Drava in Mesarski prehod, Maribor

Mestna avtobusna linija št. 1 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 1 AP Mlinska – Tezenska Dobrava je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 1 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 15 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 15 Brestrnica – Železniška postaja – Košaški dol je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 15 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 16 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 16 AP Mlinska – Zgornji Duplek je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 16 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 18 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 18 AP Mlinska – Pekre je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 18 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 19 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 19 AP Mlinska – Ilichova-Korbunova – Šarhova – AP Mlinska je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 19 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 2 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 2 AP Mlinska – Kardeljeva-Borštnikova – Razvanje je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 2 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 21 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 21 AP Mlinska – Ljubljanska – E'Leclerc je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 21 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 4 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 4 AP Mlinska – Studenci – Limbuš je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 4 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 6 (Maribor)

sličica Mestna avtobusna linija številka 6 AP Mlinska – Vzpenjača je ena izmed 21 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 6 (Maribor)

Mestna avtobusna linija št. 9 (Maribor)

Mestna avtobusna linija številka 9 AP Mlinska – Zrkovci – Dogoše je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestna avtobusna linija št. 9 (Maribor)

Mestni avtobusni liniji št. 10 in 20 (Maribor)

Mestni avtobusni liniji številka 10 Melje – Malečnik – Metava in 20 Melje – Malečnik – Grušova sta dve izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestni avtobusni liniji št. 10 in 20 (Maribor)

Mestni avtobusni liniji št. 3 in 12 (Maribor)

Mestni avtobusni liniji številka 3 AP Mlinska – Pokopališče Dobrava – Gosposvetska-rondo – AP Mlinska in 12 AP Mlinska – Gosposvetska-rondo – Pokopališče Dobrava – AP Mlinska sta dve izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru.

Poglej Drava in Mestni avtobusni liniji št. 3 in 12 (Maribor)

Miklavž na Dravskem polju

Miklavž na Dravskem polju je urbanizirano naselje na mestnem območju Maribora.

Poglej Drava in Miklavž na Dravskem polju

Mislinja (reka)

Mislínja je reka v severni Sloveniji, desni pritok Meže.

Poglej Drava in Mislinja (reka)

Mlinarjev bajer (birt)

Mlinarjev bajer (birt) (nemščina: Baßgeigensee ali Müllnersee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem vzhodno od Hodiškega jezera v občini Hodiše.

Poglej Drava in Mlinarjev bajer (birt)

Mokrišče

Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Poglej Drava in Mokrišče

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Poglej Drava in Most

Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju

Most za pešce in kolesarje čez reko Dravo na Ptuju leži na mestu nekdanjega starega lesenega mostu in povezuje Dravsko ulico oz.

Poglej Drava in Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju

Motnica, Koroška (reka)

Motnica (nemško Metnitz) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Motnica, Koroška (reka)

Mrtvični spreletavec

Mrtvični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia caudalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po Zahodni in Severni Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Poglej Drava in Mrtvični spreletavec

Mučka Bistrica

Múčka Bístrica (tudi Mutska Bistrica) je levi pritok Drave iz zahodnoštajerskega hribovja v sosednji Avstriji in iz srednjega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Mučka Bistrica

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.

Poglej Drava in Mura

Muta

Muta (2419 prebivalcev; 2020 že 200 manj) je obcestno naselje z dvema jedroma v Občini Muta.

Poglej Drava in Muta

Muta (razločitev)

Muta je ime več naselij.

Poglej Drava in Muta (razločitev)

Nadškofija Salzburg

Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).

Poglej Drava in Nadškofija Salzburg

Naravni park Kopački rit

Naravni park Kopački rit je poplavno področje v Baranji, na severovzhodu Hrvaške, med rekama Donavo na vzhodu in Dravo na jugu.

Poglej Drava in Naravni park Kopački rit

Narodni park Donava-Drava

Narodni park Donava-Drava je bil ustanovljen leta 1996 in leži na jugozahodu Madžarske.

Poglej Drava in Narodni park Donava-Drava

Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem

Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem.

Poglej Drava in Narodnoosvobodilni boj na Štajerskem

Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.

Poglej Drava in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Naselje Jugomont

Parkovne površine na dvoriščni strani stanovanjih blokov Naselje Jugomont oz.

Poglej Drava in Naselje Jugomont

Natura 2000 območja za ptice v Sloveniji

Območja Natura 2000 za ptice so posebna območja varstva, ki jih morajo na osnovi 4.

Poglej Drava in Natura 2000 območja za ptice v Sloveniji

Navadna čigra

Navadna čigra (znanstveno ime Sterna hirundo) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v zmernih in subarktičnih predelih Evrope, Azije in Severne Amerike, jeseni pa kot izrazita selivka zapusti gnezditveno območje ter prezimi v priobalnih tropskih in subtropskih območjih, predvsem na južni polobli.

Poglej Drava in Navadna čigra

Negova

Negova, starodavno naselje, katerega prva omemba sega že v leto 1106, leži na obrobju Slovenskih goric.

Poglej Drava in Negova

Neurja oktobra in novembra 2023 v Sloveniji

Neurja oktobra in novembra 2023 so v Sloveniji prizadela območja na Gorenjskem, Savinjskem in severnem Primorskem.

Poglej Drava in Neurja oktobra in novembra 2023 v Sloveniji

Nezakonito odlaganje blata v Pivoli

V ponedeljek, 3.

Poglej Drava in Nezakonito odlaganje blata v Pivoli

Njorke

Njorke (znanstveno ime Alcidae) so družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.

Poglej Drava in Njorke

Nockberge

Königsstuhl v pogorju Nockberge, Avstrija Nockberge (redkeje Nockgebirge) je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske.

Poglej Drava in Nockberge

Nogometni klub Maribor

Mariborski igralci proslavljajo deveti ligaški naslov v 2011. Nogometni klub Maribor, krajše NK Maribor ali preprosto Maribor je profesionalen slovenski nogometni klub iz Maribora.

Poglej Drava in Nogometni klub Maribor

Ožbaltski potok

Óžbaltski pôtok je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka v Ožbaltu.

Poglej Drava in Ožbaltski potok

Občina Šentilj

Občina Šentilj je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Drava in Občina Šentilj

Občina Hoče - Slivnica

Občina Hoče - Slivnica je občina v Republiki Sloveniji.

Poglej Drava in Občina Hoče - Slivnica

Občina Maribor-Center

Občina Maribor-Center (v določenem časovnem obdobju imenovana tudi Občina Maribor-Rotovž) je ena izmed nekdanjih občin, ki so sestavljale mesto Maribor.

Poglej Drava in Občina Maribor-Center

Občina Maribor-Tabor

Občina Maribor-Tabor je nekdanja občina v Sloveniji, ki je pokrivala področje Mestne četrti Tabor in bližnjo okolico.

Poglej Drava in Občina Maribor-Tabor

Občina Radlje ob Dravi

Občina Radlje ob Dravi so ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Drava in Občina Radlje ob Dravi

Občina Ruše

Občina Ruše je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 7.500 prebivalci in središču v Rušah.

Poglej Drava in Občina Ruše

Občina Selnica ob Dravi

Občina Selnica ob Dravi je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Drava in Občina Selnica ob Dravi

Občina Videm

Občina Videm je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Vidmu pri Ptuju.

Poglej Drava in Občina Videm

Obir

Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).

Poglej Drava in Obir

Obleganje Kisega

Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.

Poglej Drava in Obleganje Kisega

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Drava in Oglej

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Drava in Oglejski patriarhat

Ogrica

Ogrica tudi sivka (znanstveno ime Vimba vimba) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae)-.

Poglej Drava in Ogrica

Ojstriški potok

Ójstriški pôtok je levi pritok Drave s Košenjaka.

Poglej Drava in Ojstriški potok

Ojstrica, Dravograd

Ojstrica je razloženo naselje nad levim bregom Drave v Občini Dravograd.

Poglej Drava in Ojstrica, Dravograd

Okun

Okun (znanstveno ime Gymnocephalus cernuus) je sladkovodna riba iz družine ostrižev, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.

Poglej Drava in Okun

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Drava in Omurtag

Ormoško jezero

Ormoško jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi, ki leži jugovzhodno od Ormoža na meji med Slovenijo in Hrvaško.

Poglej Drava in Ormoško jezero

Ormož

Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.

Poglej Drava in Ormož

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Poglej Drava in Osijek

Osmanska Ogrska

Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.

Poglej Drava in Osmanska Ogrska

Osojsko jezero

Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.

Poglej Drava in Osojsko jezero

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Drava in Otok

Otok Virje

Otok Virje so naselje na Hrvaškem na desnem bregu Drave (ob meji s Slovenijo nasproti Ormoža) ki upravno spada pod občino Cestica Varaždinske županije.

Poglej Drava in Otok Virje

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Poglej Drava in Panonska marka

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Drava in Panonska nižina

Paolo Santonino

Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.

Poglej Drava in Paolo Santonino

Papež Damaz II.

Papež Damaz II. ((Papa Damasus Secundus) rojen kot Popon (Poppo von Brixen; Poppo de' Curagnoni.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1000 Pildenau (Vojvodina Bavarska, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Nemčija), † 9. avgust 1048 Palestrina (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) Papež je bil od 25.

Poglej Drava in Papež Damaz II.

Pavel I. Šubić Bribirski

Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom.

Poglej Drava in Pavel I. Šubić Bribirski

Pavlin Oglejski

Sveti Pavlin Oglejski (II.), oglejski patriarh, cerkveni pisatelj in apostol Slovencev, * okoli 730, Premarjag pri Čedadu, † 11. januar 802.

Poglej Drava in Pavlin Oglejski

Pavlovski potok

Pávlovski pótok je levi pritok Drave pod Ormožem.

Poglej Drava in Pavlovski potok

Pekrski potok

Pékrski pôtok (tudi Pekrški potok) je potok na severnem vznožju vzhodnega Pohorja.

Poglej Drava in Pekrski potok

Perja vas

Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.

Poglej Drava in Perja vas

Pesnica (reka)

Izliv reke Pesnice v Dravo pri Ormožu. Sotočje struge reke Drave, kanala hidroelektrarne Formin in reke Pesnice v delu kjer je Drava mejna reka z Republiko Hrvaško. Pésnica (nem. Pößnitz (tudi Pößnitzbach)) je reka v severovzhodni Sloveniji, levi pritok Drave.

Poglej Drava in Pesnica (reka)

Pionirska proga

Trasa nekdanje Pionirske železnice (modro) Pionirska proga je bila ozkotirna (tirna širina: 760mm) otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik.

Poglej Drava in Pionirska proga

Pipin Langobardski

Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.

Poglej Drava in Pipin Langobardski

Platnica (riba)

Platnica (znanstveno ime Rutilus pigus virgo) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae), endemit donavskega porečja.

Poglej Drava in Platnica (riba)

Pobreška cesta, Maribor

Prometna gneča na Pobreški cesti leta 1959 Pobreška cesta leži na vzhodu Maribora, na desnem bregu reke Drave.

Poglej Drava in Pobreška cesta, Maribor

Pobreški brod

Pobreški brod (tudi: Meljski brod) je nekdanji brod na reki Dravi v Mariboru.

Poglej Drava in Pobreški brod

Pobreško pokopališče

Frančiškanski del" pokopališča Cvetane Franca Kosarja in drugih Otroško pokopališče Pobreško pokopališče je eno izmed mariborskih pokopališč.

Poglej Drava in Pobreško pokopališče

Pobrežje, Maribor

Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.

Poglej Drava in Pobrežje, Maribor

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Drava in Podjuna

Podravina

KoprivnicaObmočje Podravine za razliko od istoimenskega geografskega pojma obsega ožje področje, tj.

Poglej Drava in Podravina

Podravska statistična regija

Podravska statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - podravska Podravska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Poglej Drava in Podravska statistična regija

Podvelka

Podvelka je naselje in središče občine Podvelka.

Poglej Drava in Podvelka

Pohorje

Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.

Poglej Drava in Pohorje

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Drava in Poimenski seznam rek

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.

Poglej Drava in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Polarni slapnik

Polarni slapnik (znanstveno ime Gavia arctica) je vodni ptič iz družine slapnikov, ki gnezdi na severu Evrazije.

Poglej Drava in Polarni slapnik

Poljane, Maribor

Poljane so večinoma stanovanjski mestni predel na desnem bregu reke Drave v Mariboru.

Poglej Drava in Poljane, Maribor

Polskava (potok)

Polskáva je reka ali potok (s 40 km najdaljši v Sloveniji), levi pritok Dravinje iz vzhodnega Pohorja in Dravskega polja.

Poglej Drava in Polskava (potok)

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Drava in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Drava in Poplava

Poreče, Koroška

Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.

Poglej Drava in Poreče, Koroška

Potočnikov potok

Potóčnikov pôtok (tudi Pupáherjev pôtok) je levi pritok Drave iz srednjega dela Kozjaka med Breznim in Ožbaltom.

Poglej Drava in Potočnikov potok

Pražupnija

Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.

Poglej Drava in Pražupnija

Prekop

Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.

Poglej Drava in Prekop

Primeri inšpektorja Vrenka

Primeri inšpektorja Vrenka je slovenska televizijska kriminalistična serija, ki je nastala po romanih slovenskega pisatelja Avgusta Demšarja.

Poglej Drava in Primeri inšpektorja Vrenka

Pristaniška ulica, Maribor

Pogled od Vodnikovega trga proti Dravi Pogled na tržnico Najstarejše ime Pristaniške ulice je Trenckh Gasse.

Poglej Drava in Pristaniška ulica, Maribor

Pritlikavi kormoran

Pritlikavi kormoran (znanstveno ime Microcarbo pygmaeus) je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi v Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.

Poglej Drava in Pritlikavi kormoran

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Drava in Prva Panonija

Psičina

Psíčina je desni pritok Drave iz vzhodnih Haloz.

Poglej Drava in Psičina

Ptičja gripa

Ptičja gripa (aviarna influenca) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, nekatere vrste virusa pa se lahko prenesejo tudi na druge živali in človeka.

Poglej Drava in Ptičja gripa

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Drava in Ptuj

Ptujsko jezero

Ptújsko jézero je s 346 hektari največje slovensko umetno jezero na Dravi pri Ptuju.

Poglej Drava in Ptujsko jezero

Ptujsko polje

Ptujsko polje je ravnina med Ptujem in Ormožem, skupaj z Dravskim poljem predstavlja največji ravninski del na območju severovzhodne Slovenije.

Poglej Drava in Ptujsko polje

Puhov most

Pogled na ptujsko jezero in Puhov most Puhov most je most, ki je del južne obvoznice mesta Ptuj, pravilno del glavne ceste G1-2 na odseku Hajdina - Ptuj - Ormož in prečka reko Dravo na Ptuju oziroma že umetno akumulacijsko jezero na Dravi Ptujsko jezero na predelu, kjer je jezero široko skoraj tristo metrov in globoko pet metrov.

Poglej Drava in Puhov most

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Poglej Drava in Pustriška dolina

Raša (reka)

Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.

Poglej Drava in Raša (reka)

Rabeljska dolina

Rabeljska dolina, tudi Jezerska dolina, je dolina v zahodnih Julijskih Alpah, v Italiji.

Poglej Drava in Rabeljska dolina

Radeljski potok

Rádeljski pôtok je levi pritok Drave iz srednjega dela Kozjaka.

Poglej Drava in Radeljski potok

Radiše

Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.

Poglej Drava in Radiše

Radlje ob Dravi

Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.

Poglej Drava in Radlje ob Dravi

Radoljna

Rádoljna je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja.

Poglej Drava in Radoljna

Radvanje

Pozor: ne zamešati z vasjo-naseljem in Krajevno skupnostjo v Mestni občini Maribor - Razvanje Radvanje je predel Maribora, ki se nahaja neposredno pod Pohorjem s približno 8 tisoč prebivalcev in mestna četrt mariborske občine.

Poglej Drava in Radvanje

Rateče

Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.

Poglej Drava in Rateče

Rečni režim

Rečni režim pomeni nihanje vodnega stanja reke med letom.

Poglej Drava in Rečni režim

Regnum Carantanum

''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.

Poglej Drava in Regnum Carantanum

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Drava in Reka

Reka (Drava)

Réka (tudi Trbonjska Reka, Trbonjska reka, Trbonjski potok) je desni pritok Drave iz zahodnega Pohorja.

Poglej Drava in Reka (Drava)

Reka (razločitev)

Reka je lahko.

Poglej Drava in Reka (razločitev)

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Poglej Drava in Rimska vojna mornarica

Rjavško jezero

Rjavško jezero, (nemško Rauschelesee), se nahaja v občini Hodiše blizu Hodiškega jezera na avstrijskem Koroškem). Jezero je turistično atraktivno za kopanje in za ribolov. Rjavško jezero je raztegnjeno v smeri vzhod-zahod in je sestavljeno iz dveh kotanj, ki ju ločuje plitek prag.

Poglej Drava in Rjavško jezero

Rošnja

Rošnja je naselje v Občini Starše, leži ob bregu reke Drave.

Poglej Drava in Rošnja

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Drava in Rož

Rožansko narečje

Rožansko narečje (rožanščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Poglej Drava in Rožansko narečje

Rožek

Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.

Poglej Drava in Rožek

Rogoznica (potok)

Rogóznica je levi pritok Drave.

Poglej Drava in Rogoznica (potok)

Rogoznica (razločitev)

Rogoznica je lahko ime.

Poglej Drava in Rogoznica (razločitev)

Rogoznica, Ptuj

Rogoznica je četrtna skupnost Mestne občine Ptuj.

Poglej Drava in Rogoznica, Ptuj

Rok

Rok je moško osebno ime.

Poglej Drava in Rok

Ruda, Koroška

Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Poglej Drava in Ruda, Koroška

Rupratov bajer (birt)

Rupratov bajer (birt), (nemščina: Penkensee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem) v občini Škofiče južno od Vrbskega jezera. Rupratov bajer (birt) leži v plitvi depresiji na severnem delu južnokoroških Gur.

Poglej Drava in Rupratov bajer (birt)

S-21

S-21 (imenovana tudi S21, krajše za Soseska-21) je naziv za urbano naselje na desnem bregu reke Drave v Mariboru, zgrajeno konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja. Umeščeno je v kare med Cesto proletarskih brigad in Jadransko cesto in v celoti spada v Mestno četrt Tabor, ki ima v tem naselju tudi svoj sedež.

Poglej Drava in S-21

Salomon Ogrski

Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.

Poglej Drava in Salomon Ogrski

Sava Dolinka

Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.

Poglej Drava in Sava Dolinka

Selce, Lenart

Selce so naselje v Občini Lenart.

Poglej Drava in Selce, Lenart

Sele, Avstrija

Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.

Poglej Drava in Sele, Avstrija

Severnopohorsko-remšniško narečje

Severnopohorsko-remšniško narečje je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

Poglej Drava in Severnopohorsko-remšniško narečje

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Drava in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam cest in ulic v Ljubljani

Seznam ljubljanskih ulic, naselij in vasi je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi v Ljubljani s povezavami na članke po katerih so dobile ime.

Poglej Drava in Seznam cest in ulic v Ljubljani

Seznam elektrarn v Sloveniji

Jedrska elektrarna Krško Seznam elektrarn v Sloveniji.

Poglej Drava in Seznam elektrarn v Sloveniji

Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam rimskih zemljepisnih imen na območju današnje Slovenije.

Poglej Drava in Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam mostov čez Dravo v Sloveniji

Seznam mostov čez Dravo v Sloveniji.

Poglej Drava in Seznam mostov čez Dravo v Sloveniji

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor.

Poglej Drava in Seznam osebnosti iz Mestne občine Maribor

Seznam otokov v Sloveniji

Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim. Avtorja: Francesco del Pedro in Marco Sebastiano Giampiccoli Seznam otokov v Sloveniji vsebuje morske, jezerske in rečne otoke.

Poglej Drava in Seznam otokov v Sloveniji

Seznam rek v Evropi

Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.

Poglej Drava in Seznam rek v Evropi

Seznam rek v Sloveniji

Reke v Sloveniji Seznam rek in potokov v Sloveniji (daljših od 20 km in drugih pomembnejših).

Poglej Drava in Seznam rek v Sloveniji

Seznam slovenskih planinskih društev

Seznam slovenskih planinskih društev (PD).

Poglej Drava in Seznam slovenskih planinskih društev

Seznam slovenskih rekordov

Seznam različnih slovenskih rekordov.

Poglej Drava in Seznam slovenskih rekordov

Simon Toplak

Simon Toplak, slovenski kmet, vinogradnik, trsničar in politik, * 25. oktober 1940, Mostje pri Ptuju.

Poglej Drava in Simon Toplak

Sinagoga Maribor

alt.

Poglej Drava in Sinagoga Maribor

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije je več bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ob koncu druge svetovne vojne na jugoslovanskem ozemlju.

Poglej Drava in Sklepni boji za osvoboditev Jugoslavije

Skorba

Skorba je naselje v Občini Hajdina.

Poglej Drava in Skorba

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Drava in Slavonija

Slomškov most

Slomškov most je neuradno ime avtocestnega mostu, ki vzhodno od Maribora pri Malečniku prečka kanal in strugo reke Drave.

Poglej Drava in Slomškov most

Slovenja vas

Slovenja vas je vas v Občini Hajdina, ki stoji na terasi reke Drave ob cesti Maribor–Ptuj, bližje vzhodni meji Dravskega polja.

Poglej Drava in Slovenja vas

Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.

Poglej Drava in Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenske gorice

Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.

Poglej Drava in Slovenske gorice

Slovenski ščipalec

Slovenski ščipalec (znanstveno ime Euscorpius gamma) je vrsta ščipalca iz družine Euscorpiidae, razširjen v delu Južne in Srednje Evrope.

Poglej Drava in Slovenski ščipalec

Slovensko domobranstvo

Slovensko domobranstvo (kratica SD) je bila policijska-paravojaška formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije).

Poglej Drava in Slovensko domobranstvo

Sodni stolp, Maribor

Sodni stolp je srednjeveški obrambni stolp, ki stoji na obrežju Drave, pri današnji tržnici v Mariboru.

Poglej Drava in Sodni stolp, Maribor

Som

Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.

Poglej Drava in Som

Sončni ostriž

Sončni ostriž (znanstveno ime Lepomis gibbosus) je sladkovodna riba iz družine sončnih ostrižev, katere domovina je Severna Amerika.

Poglej Drava in Sončni ostriž

Splavarski prehod, Maribor

Splavarski prehod leta 1962 Splavarski prehod je povezava med Lentom in Koroško ulico ter Mesarskim in Žičkim prehodom v Mariboru.

Poglej Drava in Splavarski prehod, Maribor

Spodnja Panonija

Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.

Poglej Drava in Spodnja Panonija

Spodnja Panonija (država)

Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.

Poglej Drava in Spodnja Panonija (država)

Spodnji Duplek

Spodnji Duplek je naselje v Občini Duplek.

Poglej Drava in Spodnji Duplek

Središče ob Dravi

Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.

Poglej Drava in Središče ob Dravi

Sremska fronta

Sremska fronta je bila borišče druge svetovne vojne v Sremu na Hrvaškem od jeseni 1944 do 1945.

Poglej Drava in Sremska fronta

Stara stražarnica, Koroška vrata

Stara stražarnica stoji v gozdu ob reki Dravi pod Bezenškovo ulico v Mariboru.

Poglej Drava in Stara stražarnica, Koroška vrata

Stara usnjarna, Ptuj

Stara usnjarna, nekdaj tudi Pirichova usnjarna, je spomeniško zaščitena zgradba na Ptuju na Dravski ulici 14, na levem bregu Drave in na območju nekdanjega kopališča.

Poglej Drava in Stara usnjarna, Ptuj

Stražunski gozd

Stražunski gozd Stražunski gozd ali Stražun je mestni gozd v Mariboru.

Poglej Drava in Stražunski gozd

Stridon

Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.

Poglej Drava in Stridon

Studenčnica

V splošnem pomenu je studenčnica hladna, pitna voda, ki priteka iz manjšega izvira (studenec).

Poglej Drava in Studenčnica

Studenška brv

Studenška brv je most ali brv za pešce in kolesarje čez reko Dravo v Mariboru.

Poglej Drava in Studenška brv

Studenški gozd

Studenški gozd je primestni gozd mesta Maribor in leži na desnem bregu reke Drave.

Poglej Drava in Studenški gozd

Studenci

Studenci so mestna četrt mestne občine Maribor.

Poglej Drava in Studenci

Suha, Koroška

Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Poglej Drava in Suha, Koroška

Sulec

Sulec (znanstveno ime Hucho hucho) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.

Poglej Drava in Sulec

Svetopolk I. Moravski

Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.

Poglej Drava in Svetopolk I. Moravski

Svetozar Borojević von Bojna

Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.

Poglej Drava in Svetozar Borojević von Bojna

Svinška planina

Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.

Poglej Drava in Svinška planina

Tabor, Maribor

Tabor je del Maribora in mestna četrt na desnem bregu reke Drave.

Poglej Drava in Tabor, Maribor

Terme Ptuj

Terme Ptuj (prvotno: Ptujske toplice) so termalno-vodni kompleks v Mestni občini Ptuj na desnem bregu reke Drave, s pogledom na bližnji Ptujski grad, ki so ga odprli leta 1975.

Poglej Drava in Terme Ptuj

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Drava in Tevtonski viteški red

Tezno

Tezno je mestna četrt in jugovzhodni predel Maribora.

Poglej Drava in Tezno

Tinje, Koroška

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.

Poglej Drava in Tinje, Koroška

Titov most, Maribor

Titov most je cestni most, ki prečka reko Dravo v Mariboru.

Poglej Drava in Titov most, Maribor

Titova cesta, Maribor

Titova cesta je ena izmed glavnih mestnih vpadnic mesta Maribor, ki je dobila ime po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu - Titu.

Poglej Drava in Titova cesta, Maribor

Topinambur

Topinamburov gomolj Topinambur (znanstveno poimenovanje Helianthus tuberosus, domače poimenovanje laški krompir, laška repa, sladki krompir) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Drava in Topinambur

Transalpski naftovod

markacija pri Ingolstadtu Transalpski naftovod (krajše TAL za Trans-Alpinen Leitung) je naftovod, ki povezuje Tržaško pristanišče s centralno Evropo.

Poglej Drava in Transalpski naftovod

Transport na Hrvaškem

Avtocestno omrežje na Hrvaškem letališču Franja Tuđmana Transport na Hrvaškem temelji na več glavnih načinih, vključno z avtomobili, vlaki, čolni in letali.

Poglej Drava in Transport na Hrvaškem

Tržaška cesta, Maribor

Tržaška cesta leta 1961 Tržaška cesta v Mariboru je bila v 19. stoletju cesta, ki je vodila od starega dravskega mostu skozi Magdalensko predmestje do državne ceste proti Trstu poimenovali »Triester Strasse« (Tržaška cesta).

Poglej Drava in Tržaška cesta, Maribor

Trbiž

Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Drava in Trbiž

Trbonje

Trbonje so gručasto središčno naselje v Občini Dravograd.

Poglej Drava in Trbonje

Trg revolucije, Maribor

Trg revolucije Trg revolucije se nahaja v starem delu Maribora in odpira pot v staro mestno jedro.

Poglej Drava in Trg revolucije, Maribor

Trnava (Drava)

Trnáva je levi pritok Drave pri Središču ob Dravi v skrajnem vzhodnem delu Slovenskih goric.

Poglej Drava in Trnava (Drava)

Turški potok

Túrški pôtok je desni pritok Drave iz vzhodnih Haloz.

Poglej Drava in Turški potok

Turniška Studenčnica

Túrniška Studênčnica (tudi Pobréška Studênčnica) je levi pritok Dravinje pod Vidmom, eden redkih ohranjenih nižinskih potokov, ki se napajajo izključno iz podtalnice.

Poglej Drava in Turniška Studenčnica

Ulica Ob jarku, Maribor

Leta 1824 so majhno ulico, ki je tekla od Vetrinjske ulice do mestnega obzidja, poimenovali Alte Post Gasse (Stara poštna ulica).

Poglej Drava in Ulica Ob jarku, Maribor

Usnjarska ulica, Maribor

Vodni stolp na Usnjarski ulici Usnjarska ulica v Mariboru je bila prvič omenjena leta 1452, pod imenom Leder Gasse.

Poglej Drava in Usnjarska ulica, Maribor

Vajškra (Beljak)

Pogled na Vajškro z gore Oswaldiberg Pogled z Vajškre na istoimenski kraj Vajškra je nekoč bila samostojna politična občina na Koroškem in je bila priključena mestu Beljak v letu 1973.

Poglej Drava in Vajškra (Beljak)

Valtunk

Valtunk (v prvih zapisih Waltunc, včasih pri slovenskih avtorjih imenovan tudi Valhun ali Valjhun), karantanski knez.

Poglej Drava in Valtunk

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Drava in Varaždin

Varaždinska županija

Varaždinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške s 159.487 prebivalci (po popisu 2021; 2011 še 176.000).

Poglej Drava in Varaždinska županija

Velika ilirska vstaja

Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.

Poglej Drava in Velika ilirska vstaja

Velikovec

Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.

Poglej Drava in Velikovec

Velka (Drava, Košenjak)

Vélka (starejše ime Velčki potok) je levi pritok Drave s Košenjaka.

Poglej Drava in Velka (Drava, Košenjak)

Velka (Drava, Pohorje)

Vélka je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja.

Poglej Drava in Velka (Drava, Pohorje)

Velka (potok)

V Sloveniji so trije potoki z imenom Velka.

Poglej Drava in Velka (potok)

Vernberk

Renesančni grad in samostan Vernberk Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah Grad Domačale Skočidol j Jepo (Kepo) Razvaline v Umbarju Eichelberg Grad Strmec Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5408 prebivalci (stanje 1.

Poglej Drava in Vernberk

Videm pri Ptuju

Videm pri Ptuju je naselje in središče Občine Videm ter krajevne skupnosti.

Poglej Drava in Videm pri Ptuju

Vinorodni okoliš Haloze

Vinorodni okoliš Haloze (1502 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje.

Poglej Drava in Vinorodni okoliš Haloze

Vinorodni okoliš Ljutomer - Ormož

Svetinjah Vinorodni okoliš Ljutomer - Ormož (1985 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje.

Poglej Drava in Vinorodni okoliš Ljutomer - Ormož

Vinorodni okoliš Maribor

Vinorodni okoliš Maribor (1830 ha) se nahaja na zahodnem obrobju 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje.

Poglej Drava in Vinorodni okoliš Maribor

Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice

Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice (735 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje.

Poglej Drava in Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Drava in Virunum

Vlastimir (srbski knez)

Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.

Poglej Drava in Vlastimir (srbski knez)

Vodni stolp, Maribor

Vodni stolp na Usnjarski ulici ob Dravi v Mariboru je dobil današnjo obliko leta 1555.

Poglej Drava in Vodni stolp, Maribor

Vodni viri

Vodni viri so vode, ki so na zemeljski površini ali pod njo, v obliki in količini, ki je dosegljiva ali potencialno dosegljiva kot pitna voda, kot voda za kmetijstvo, voda za tehnološke procese, voda za rekreacijo ali kot voda, ki ima pomembno ekološko vlogo.

Poglej Drava in Vodni viri

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Drava in Vojvodina Bavarska

Volšperk

Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).

Poglej Drava in Volšperk

Vuhreščica

Vúhreščica je desni pritok Drave iz osrednjega Pohorja.

Poglej Drava in Vuhreščica

Vuhred

Vuhred je drugo največje naselje v Občini Radlje ob Dravi.

Poglej Drava in Vuhred

Vuzenica

Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.

Poglej Drava in Vuzenica

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Drava in Vzhodne Alpe

Založba Drava

Založba Drava (nemško Drava Verlag; uradno ime podjetja: Drava Verlags- und Druckgesellschaft m. b. H. / Založniška in tiskarska družba z o. j.) ima sedež v Celovcu ter ima priključeno tiskarno.

Poglej Drava in Založba Drava

Zelena deva

Zelena deva (znanstveno ime Aeshna viridis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v Severni Evropi ter evropskem delu Rusije do zahodne Sibirije.

Poglej Drava in Zelena deva

Zemljepisno lastno ime

Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.

Poglej Drava in Zemljepisno lastno ime

Zgodovina mlinarstva v Sloveniji

Ratečah'' (1886) Zgodovina mlinarstva v Sloveniji.

Poglej Drava in Zgodovina mlinarstva v Sloveniji

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Poglej Drava in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Drava in Zgodovina Slovenije

Zilja

Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.

Poglej Drava in Zilja

Zilja (razločitev)

Zilja je lahko.

Poglej Drava in Zilja (razločitev)

Ziljske Alpe

Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.

Poglej Drava in Ziljske Alpe

Zirbitzkogel

Zirbitzkogel je z 2.394 metri nadmorske višine najvišja gora Seetalskih Alp (nemško Seetaler Alpe) kot tudi celotnih Labotniških Alp (Lavanttaler Alpe).

Poglej Drava in Zirbitzkogel

Zrinski

Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.

Poglej Drava in Zrinski

1 E5 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).

Poglej Drava in 1 E5 m

13122 Drava

13122 Drava (mednarodno ime je tudi 13122 Drava) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Drava in 13122 Drava

14. junij

14.

Poglej Drava in 14. junij

19. oktober

19.

Poglej Drava in 19. oktober

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Drava in 1926

23. avgust

23.

Poglej Drava in 23. avgust

3. armada (NOVJ)

3.

Poglej Drava in 3. armada (NOVJ)

593

593 (DXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Drava in 593

803

803 (DCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Drava in 803

811

811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Drava in 811

Prav tako znan kot Drava (reka).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti