Kazalo
29 odnosi: Brahistokrona, Cayleyjeva sekstika, Cesàrova enačba, Dolžina, Dvolistna krivulja, Einsteinova konstanta, Gaussova konstanta, Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, John Wallis, Krožni lok, Metuljna krivulja (algebrska), Nefroida, Neilova parabola, Ortodroma, Pot, Pritisnjena krožnica, Seznam matematičnih vsebin, Slinkyjeva spirala, Srčnica, Stožčasta spirala, Tangentni kot, Tavtohrona krivulja, Traktrisa, Trohoida, Ukrivljenost, Variacijski račun, Verižnica, Vivianijeva krivulja, Whewellova enačba.
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Dolžina loka in Brahistokrona
Cayleyjeva sekstika
graf Cayleyjeve sekstike. Cayleyjeva sekstika (ali Cayleyjev sekstet) je v geometriji ravninska krivulja, ki spada v družino sinusoidnih spiral.
Poglej Dolžina loka in Cayleyjeva sekstika
Cesàrova enačba
Cesàrova enačba za ravninske krivulje povezuje ukrivljenost (\kappa) z dolžino loka (s). Imenuje se po Ernestu Cesàru.
Poglej Dolžina loka in Cesàrova enačba
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Dolžina loka in Dolžina
Dvolistna krivulja
Dvolistna krivulja za a.
Poglej Dolžina loka in Dvolistna krivulja
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Dolžina loka in Einsteinova konstanta
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Dolžina loka in Gaussova konstanta
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, italijanski matematik, * 6. december 1682, Sinigaglia, Marke, Italija, † 26. september 1766.
Poglej Dolžina loka in Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Dolžina loka in John Wallis
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Dolžina loka in Krožni lok
Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja z enačbo x^6 + y^6.
Poglej Dolžina loka in Metuljna krivulja (algebrska)
Nefroida
Nefroida je krivulja v rdeči barvi. Polovica nefroide v kozarcu kave. Nefroida je ravninska krivulja, ki ima obliko ledvic Ime krivulje pomeni oblikovana kot ledvice (primerjaj tudi z nefrologija).
Poglej Dolžina loka in Nefroida
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Poglej Dolžina loka in Neilova parabola
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Dolžina loka in Ortodroma
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Dolžina loka in Pot
Pritisnjena krožnica
Pritisnjena krožnica. Pritisnjena krožnica (tudi oskulacijska krožnica) je v diferencialni geometriji krivulj gladka ravninska krivulja, ki je v dani točki p \, na krivulji definirana kot krožnica, ki gre skozi p \, in še skozi dodatno točko, ki je infinitezimalno blizu.
Poglej Dolžina loka in Pritisnjena krožnica
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Dolžina loka in Seznam matematičnih vsebin
Slinkyjeva spirala
Kovinski slinky Slinkyjeva spirala je prostorska krivulja, ki jo sestavlja spirala navita okoli vijačnice.
Poglej Dolžina loka in Slinkyjeva spirala
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Dolžina loka in Srčnica
Stožčasta spirala
Stožčasta spirala je prostorska krivulja, ki jo dobimo tako, da navijemo s kotno hitrostjo a \, na stožec, ki ima višino h \, in polmer r \,, spiralo.
Poglej Dolžina loka in Stožčasta spirala
Tangentni kot
Tangentni kot krivulje v kartezični ravnini je kot med tangento na krivuljo v dani točki in x-osjo na MathWorld.
Poglej Dolžina loka in Tangentni kot
Tavtohrona krivulja
graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.
Poglej Dolžina loka in Tavtohrona krivulja
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej Dolžina loka in Traktrisa
Trohoida
premici. Trohoida je ravninska krivulja, ki jo dobimo, če opazujemo gibanje fiksne točke na krožnici, ko se ta giblje vzdolž premice.
Poglej Dolžina loka in Trohoida
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Dolžina loka in Ukrivljenost
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Dolžina loka in Variacijski račun
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Dolžina loka in Verižnica
Vivianijeva krivulja
Vivianijeva krivulja kot presek sfere in valja (v zeleni barvi). Vivianijeva krivulja (tudi Vivianijevo okno) je zaprta prostorska krivulja, ki se jo dobi v preseku sfere in valja tako, da je valj tangenta na sfero in da teče skozi središče sfere.
Poglej Dolžina loka in Vivianijeva krivulja
Whewellova enačba
Nekatere vrednosti v Whewellovi enačbi. Whewellova enačba za ravninske krivulje povezuje tangentni kot (\varphi) in dolžino loka (s).
Poglej Dolžina loka in Whewellova enačba
Prav tako znan kot Dolžina loka krivulje, Ločna dolžina, Rektifikacija krivulje.