Dolenjska narečna skupina

Dolenjska narečna skupina (dolenjščinaSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je skupina tesno povezanih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo na področju osrednje Dolenjske in vzhodne Notranjske.

Uporabi AI

Kazalo

1. 9 odnosi: Akanje, Štajerska narečna skupina, Kozjansko-bizeljsko narečje, Posavsko narečje, Primorska narečna skupina, Sevniško-krški govor, Slovenska narečja, Zagorsko-trboveljski govor, Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik.

Akanje

Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Akanje

Štajerska narečna skupina

,Štajerska narečna skupina (štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Štajerska narečna skupina

Kozjansko-bizeljsko narečje

Kozjansko-bizeljsko narečje (znano tudi kot brežiško-kozjansko narečje ali bizeljsko-obsoteljsko narečje) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Kozjansko-bizeljsko narečje

Posavsko narečje

Posavsko narečje (posavščina) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine, ki pa meji in prehaja v dolenjska narečja, s katerimi si deli mnoge skupne značilnosti.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Posavsko narečje

Primorska narečna skupina

Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Primorska narečna skupina

Sevniško-krški govor

Sevniško-krški govor (sevniško-krško podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Sevniško-krški govor

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Poglej Dolenjska narečna skupina in Slovenska narečja

Zagorsko-trboveljski govor

Zagorsko-trboveljski govor (zagorsko-trboveljsko podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2., tudi zasavščina) je posebna oblika narečja v štajerski narečni skupini slovenskega jezika.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Zagorsko-trboveljski govor

Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik

Zeló širôki sredínski zádnji nèzaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.

Poglej Dolenjska narečna skupina in Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti