Kazalo
42 odnosi: Aksiom vzročnosti, Anekdota, Čas, Datum, Dramatika, Dvojiški logaritem, Ekološka nesreča, Eratosten, Eshatologija, Galaktično leto, Hiparh, Hitrost svetlobe, Incidenca, ISO 8601, Kamra, Koordinatni čas, Kruiku, Lastni čas, Levkip, Lorentzeva transformacija, Nauruz, Negotovost, Neodvisnost (statistika), Nezdružljivi dogodki, Obnovljivost, Opazovalni sistem, Pogojna verjetnost, Pojav, Prapok, Pravljice za očeta, Prostor, Prostor-čas, Razdalja, Ribja kraljica, Seznam filozofskih vsebin, Seznam okoljevarstvenih katastrof, Spencer Breslin, Splošna teorija relativnosti, Svetovnica, Točnost in natančnost, Urbana legenda, Victor Clube.
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Poglej Dogodek in Aksiom vzročnosti
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Dogodek in Anekdota
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Dogodek in Čas
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Dogodek in Datum
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Dogodek in Dramatika
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Poglej Dogodek in Dvojiški logaritem
Ekološka nesreča
Ekolóška nesréča je dogodek oz.
Poglej Dogodek in Ekološka nesreča
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Dogodek in Eratosten
Eshatologija
Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.
Poglej Dogodek in Eshatologija
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Dogodek in Galaktično leto
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Dogodek in Hiparh
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Dogodek in Hitrost svetlobe
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Dogodek in Incidenca
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Poglej Dogodek in ISO 8601
Kamra
Logotip Kamre Kamra je spletni informacijski portal, preko katerega lahko uporabniki brezplačno dostopajo do digitaliziranega znanja in kulturne dediščine Slovenije.
Poglej Dogodek in Kamra
Koordinatni čas
Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.
Poglej Dogodek in Koordinatni čas
Kruiku
Kruiku je pesniška oblika, ki se v formi zgleduje po klasični japonski kratki obliki, trivrstičnici haiku.
Poglej Dogodek in Kruiku
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Dogodek in Lastni čas
Levkip
Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Dogodek in Levkip
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Dogodek in Lorentzeva transformacija
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Dogodek in Nauruz
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Dogodek in Negotovost
Neodvisnost (statistika)
Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.
Poglej Dogodek in Neodvisnost (statistika)
Nezdružljivi dogodki
Nezdružljivi dogodki so v statistiki in teoriji verjetnosti dogodki, ki se ne morejo zgoditi istočasno.
Poglej Dogodek in Nezdružljivi dogodki
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Dogodek in Obnovljivost
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Dogodek in Opazovalni sistem
Pogojna verjetnost
Pogojna verjetnost je verjetnost, da se zgodi dogodek A \!, pod pogojem, da se je zgodil neki drugi dogodek B\!.
Poglej Dogodek in Pogojna verjetnost
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Dogodek in Pojav
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Dogodek in Prapok
Pravljice za očeta
Pravljice za očeta je kratka proza.
Poglej Dogodek in Pravljice za očeta
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Dogodek in Prostor
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Dogodek in Prostor-čas
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Dogodek in Razdalja
Ribja kraljica
Ribja kraljica je slovenska narodna pravljica.
Poglej Dogodek in Ribja kraljica
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Dogodek in Seznam filozofskih vsebin
Seznam okoljevarstvenih katastrof
Ta stran je seznam okoljevarstvenih katastrof.
Poglej Dogodek in Seznam okoljevarstvenih katastrof
Spencer Breslin
Spencer Breslin, ameriški filmski in televizijski igralec ter glasbenik, *18. maj 1992, New York City, New York, Združene države Amerike.
Poglej Dogodek in Spencer Breslin
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Dogodek in Splošna teorija relativnosti
Svetovnica
Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.
Poglej Dogodek in Svetovnica
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Dogodek in Točnost in natančnost
Urbana legenda
Urbana legenda (tudi sodobna povedka, urbani mit, urbana zgodba, sodobna legenda, urbani narativ) je naziv za izmišljene dogodke, ki so del moderne folklore.
Poglej Dogodek in Urbana legenda
Victor Clube
Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.
Poglej Dogodek in Victor Clube