Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dobrudža

Index Dobrudža

Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 45 odnosi: Ahmed III., Avstro-Ogrska, Balkan, Balkansko bojišče, Besarabija, Bitka pri mestu Vaslui, Blaye, Bolgari, Bolgarija, Bolgarska glasba, Brest, Francija, Budžak, Džerdap, Despot (dvorni naslov), Druga balkanska vojna, Ernest Turk, Gagauzi, Geografija Bolgarije, Geografija Romunije, Geti, Goti, Grb Romunije, Ivan Šišman, Jože Zupančič (novinar), Kazino v Konstanci, Romunija, Konstanca, Romunija, Konstantin IV., Krimski Tatari, Mircea I. Vlaški, Modra horda, Naše štetje let, Naravni rezervat Srebǎrna, Neulijska mirovna pogodba, Nogajci, Občina Kajnardža, Odriško kraljestvo, Pontsko-kaspijska stepa, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rusko-turška vojna (1877–1878), Slovenski eksonimi, Svjatoslav I. Kijevski, Trajanov zid, Trajanovi dačanski vojni, Zgodovina Romunije, 30. avgust.

Ahmed III.

Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Dobrudža in Ahmed III.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Dobrudža in Avstro-Ogrska

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Dobrudža in Balkan

Balkansko bojišče

Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.

Poglej Dobrudža in Balkansko bojišče

Besarabija

Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.

Poglej Dobrudža in Besarabija

Bitka pri mestu Vaslui

Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.

Poglej Dobrudža in Bitka pri mestu Vaslui

Blaye

Blaye (nekdanji Blaye-et-Sainte-Luce; okcitansko Blaia, santonsko Bllaye) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.

Poglej Dobrudža in Blaye

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Dobrudža in Bolgari

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Dobrudža in Bolgarija

Bolgarska glasba

Bolgarska glasba se nanaša na vse oblike glasbe, povezane z državo Bolgarijo, vključno s klasično, ljudsko, popularno glasbo in drugimi oblikami.

Poglej Dobrudža in Bolgarska glasba

Brest, Francija

Brest je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.

Poglej Dobrudža in Brest, Francija

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Dobrudža in Budžak

Džerdap

Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.

Poglej Dobrudža in Džerdap

Despot (dvorni naslov)

Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.

Poglej Dobrudža in Despot (dvorni naslov)

Druga balkanska vojna

Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.

Poglej Dobrudža in Druga balkanska vojna

Ernest Turk

Ernest Turk, slovenski zgodovinar, * 16. december 1895, Ljubljana, † 21. februar 1979, Ljubljana.

Poglej Dobrudža in Ernest Turk

Gagauzi

| region9.

Poglej Dobrudža in Gagauzi

Geografija Bolgarije

Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.

Poglej Dobrudža in Geografija Bolgarije

Geografija Romunije

Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.

Poglej Dobrudža in Geografija Romunije

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Dobrudža in Geti

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Dobrudža in Goti

Grb Romunije

Grb Romunije Grb Romunije predstavlja ščit modre barve, na katerem je zlati orel z glavo obrnjeno na levo, ki v kljunu drži križ (simbol oblasti), v krempljih pa žezlo (simbol oblasti) in meč (simbol moči).

Poglej Dobrudža in Grb Romunije

Ivan Šišman

Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).

Poglej Dobrudža in Ivan Šišman

Jože Zupančič (novinar)

Jože Zupančič, slovenski novinar, urednik in prevajalec, * 1. marec 1894, Zavrtače, † 29. julij 1969, Mali Lošinj.

Poglej Dobrudža in Jože Zupančič (novinar)

Kazino v Konstanci, Romunija

Kazino v Konstanci (romunsko Cazinoul din Constanța) je propadla igralnica v mestu Konstanca (Constanți) v Romuniji.

Poglej Dobrudža in Kazino v Konstanci, Romunija

Konstanca, Romunija

Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.

Poglej Dobrudža in Konstanca, Romunija

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Dobrudža in Konstantin IV.

Krimski Tatari

Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.

Poglej Dobrudža in Krimski Tatari

Mircea I. Vlaški

Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.

Poglej Dobrudža in Mircea I. Vlaški

Modra horda

Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.

Poglej Dobrudža in Modra horda

Naše štetje let

Naše štetje let oziroma naše štetje (okrajšano n. št.) je koledarska doba, ki jo uporablja večina sodobnega sveta, dosledno pa tisti del, ki izhaja iz evropske kulturne tradicije.

Poglej Dobrudža in Naše štetje let

Naravni rezervat Srebǎrna

Naravni rezervat Srebǎrna (bolgarsko Природен резерват Сребърна, Priroden rezervat Srebǎrna) je naravni rezervat v južni Dobrudži v severovzhodni Bolgariji.

Poglej Dobrudža in Naravni rezervat Srebǎrna

Neulijska mirovna pogodba

Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.

Poglej Dobrudža in Neulijska mirovna pogodba

Nogajci

Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).

Poglej Dobrudža in Nogajci

Občina Kajnardža

Občina Kajnardža je občina v provinci Silistra na severovzhodu Bolgarije.

Poglej Dobrudža in Občina Kajnardža

Odriško kraljestvo

Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.

Poglej Dobrudža in Odriško kraljestvo

Pontsko-kaspijska stepa

Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.

Poglej Dobrudža in Pontsko-kaspijska stepa

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Dobrudža in Prvo bolgarsko cesarstvo

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Dobrudža in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Dobrudža in Slovenski eksonimi

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Poglej Dobrudža in Svjatoslav I. Kijevski

Trajanov zid

Trajanov zid na moldovskih znamkah Trajanov zid (romunsko Valul lui Traian) je naziv več dolgih utrdb iz zemlje (romunsko valla), odkritih v vzhodni Evropi v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.

Poglej Dobrudža in Trajanov zid

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Dobrudža in Trajanovi dačanski vojni

Zgodovina Romunije

Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.

Poglej Dobrudža in Zgodovina Romunije

30. avgust

30.

Poglej Dobrudža in 30. avgust

Prav tako znan kot Dobrogea.