Kazalo
25 odnosi: Šentjanž, Čajna, Čegla gora, Beljak, Benediktinski samostan Osoje, Bistrica na Zilji, Celovška kotlina, Cerkev sv. Uršule, Jazbina, Ciprnik, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Grabštanj, Južna Koroška (Avstrija), Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Marko Pernhart, Podklošter, Poludnik, Radio Agora, Seznam cerkva v Sloveniji, Slovenska cerkev (Dobrač), Veliki koroški potres (1348), Vrata-Megvarje, Ziljska dolina, Ziljske Alpe.
Šentjanž
Šentjanž je ime več naselij.
Poglej Dobrač in Šentjanž
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Dobrač in Čajna
Čegla gora
Čegla gora (tudi Adrški vrh; nemško Tschekelnock) je gora v gorski skupini Negal (Spitzegelgruppe) v Ziljskih Alpah na avstrijskem Koroškem z višino 1.892 m. Leži severnozahodno od Vršja (Windische Höhe).
Poglej Dobrač in Čegla gora
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Dobrač in Beljak
Benediktinski samostan Osoje
Samostanska cerkev v Osojah Benediktinski samostan Osoje (nemško Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru na Koroškem v Avstriji.
Poglej Dobrač in Benediktinski samostan Osoje
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Dobrač in Bistrica na Zilji
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Dobrač in Celovška kotlina
Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Cerkev sv.
Poglej Dobrač in Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Ciprnik
Ciprnik (1745 m) je razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja, ki poteka med dolino Male Pišnice in Planice.
Poglej Dobrač in Ciprnik
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Dobrač in Galicija (Koroška)
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Dobrač in Geografija Avstrijske Koroške
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Dobrač in Grabštanj
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Dobrač in Južna Koroška (Avstrija)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Dobrač in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Dobrač in Koroški Slovenci
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Dobrač in Marko Pernhart
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Dobrač in Podklošter
Poludnik
Poludnik (italijansko-nemško Poludnig) je 1.999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko–italijanski meji.
Poglej Dobrač in Poludnik
Radio Agora
Radio Agora je večjezična nekomercialna radijska postaja na avstrijskem Koroškem, organizirana kot društvo.
Poglej Dobrač in Radio Agora
Seznam cerkva v Sloveniji
Seznam cerkva v Sloveniji je krovni seznam.
Poglej Dobrač in Seznam cerkva v Sloveniji
Slovenska cerkev (Dobrač)
Slovenska cerkev (2022) thumbnail T. i. Slovenska cerkev (nem. Windische Kapelle) na Dobraču v občini Čajna na avstrijskem Koroškem je posvečena Marijinem vnebovzetju.
Poglej Dobrač in Slovenska cerkev (Dobrač)
Veliki koroški potres (1348)
Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.
Poglej Dobrač in Veliki koroški potres (1348)
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Dobrač in Vrata-Megvarje
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Dobrač in Ziljska dolina
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Dobrač in Ziljske Alpe