Odpri v Google MapsKazalo
163 odnosi: Aleksej Ruski, Andrusovsko premirje, Anti, Asparuh, Avgust Močni, Avgustovski prekop, Avtonomna republika Krim, Čagataj, Černigov, Črno morje, Bahčisarajski mirovni sporazum, Baltski Veneti, Basarab I. Vlaški, Bastarni, Batbajan, Belorusija, Besarabija, Bitka na Kalki, Bitka ob Nemigi, Bitka pri Orši, Bitka za Herson, Bitka za letališče Antonov, Bitka za Mikolajiv, Bitka za Moskvo, Bogdan Hmelnicki, Boris Petrovič Šeremetev, Desna, Desnobrežna Ukrajina, Devlet II. Geraj, Dnepr-1, Dneprove brzice, Dnipro, Donava, Donec, Donski kozaki, Duma, Eduard Ivanovič Totleben, Ejalet, Fjodor III. Ruski, Gazi II. Geraj, Geografija Evrope, Geografija Ukrajine, Grigorij Potemkin, Hazari, Herodot, Herojsko mesto Ukrajine, Herson, Hersonska oblast, Hetman, Hidroelektrarna Kahovka, ... Razširi indeks (113 več) »
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Dneper in Aleksej Ruski
Andrusovsko premirje
Andrusovsko premirje (poljsko Rozejm w Andruszowie, rusko Андрусовское перемирие, Andrusovskoje peremirje), znano tudi kot Andrusovski sporazum, je bil sporazum o trinajst in pol letnem premirju, podpisan leta 1667 med Ruskim carstvom in poljsko-litovske Republiko obeh narodov.
Poglej Dneper in Andrusovsko premirje
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Poglej Dneper in Anti
Asparuh
Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.
Poglej Dneper in Asparuh
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Dneper in Avgust Močni
Avgustovski prekop
Augustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski,, belorusko Августоўскі канал) je čezmejni prekop, ki ga je v 19.
Poglej Dneper in Avgustovski prekop
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Dneper in Avtonomna republika Krim
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Dneper in Čagataj
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Dneper in Černigov
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Dneper in Črno morje
Bahčisarajski mirovni sporazum
Bahčisarajski mirovni sporazum (rusko Бахчисарайский мирный договор, Bahčisarajskij mirnij dogovor, turško Bahçesaray Antlaşması) je bil sporazum, s katerim se je končala rusko-turška vojna (1676-1681).
Poglej Dneper in Bahčisarajski mirovni sporazum
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Dneper in Baltski Veneti
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Dneper in Basarab I. Vlaški
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Dneper in Bastarni
Batbajan
Batbajan ali Bat (Tsar) Bajan, tudi Bajan ali Bojan, Bezmer ali Bezmes (bolgarsko: Батбаян ali Бат Баян), vladar Velike Bolgarije iz klana Dilo, * ni znano, † 690.
Poglej Dneper in Batbajan
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Dneper in Belorusija
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Dneper in Besarabija
Bitka na Kalki
Bitka na reki Kalki 31. maja 1223 je bila neuspel poskus združenih ruskih kneževin, da bi skupaj s Kumani zaustavili širjenje Mongolskega cesarstva na čelu z Džingiskanom.
Poglej Dneper in Bitka na Kalki
Bitka ob Nemigi
Bitka ob Nemigi (belorusko Бітва на Нямізе, Bitva na Njamize, rusko Сраже́ние на Неми́ге, Sraženje na Nemige) je bila bitka fevdalcev Kijevske Rusije ob reki Nemigi 3. marca 1067.
Poglej Dneper in Bitka ob Nemigi
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Dneper in Bitka pri Orši
Bitka za Herson
Bitka za Herson je bila vojaški spopad med ruskimi in ukrajinskimi silami, ki se je začel 24.
Poglej Dneper in Bitka za Herson
Bitka za letališče Antonov
Bitka za letališče Antonov, znana tudi kot bitka za letališče Gostomel, je bil vojaški spopad na letališču Antonov v Gostomelu v Kijevski oblasti med kijevsko ofenzivo v času ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Poglej Dneper in Bitka za letališče Antonov
Bitka za Mikolajiv
Bitka za Mikolajiv se je začela v noči na 26.
Poglej Dneper in Bitka za Mikolajiv
Bitka za Moskvo
| Pavel Rotmistrov | units1.
Poglej Dneper in Bitka za Moskvo
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Dneper in Bogdan Hmelnicki
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Poglej Dneper in Boris Petrovič Šeremetev
Desna
Desna (rusko) je 1130 km dolga reka, levi in največji pritok Dnepra, ki izvira jugovzhodno od Smolenska na zahodu Rusije in teče proti jugu po ozemlju Smolenske ter Brjanske oblasti in prek meje z Ukrajino do sotočja z reko Sejm.
Poglej Dneper in Desna
Desnobrežna Ukrajina
Desnobrežna Ukrajina Desnobrežna Ukrajina (ukrajinsko Правобережна Україна, Pravoberežna Ukrajina; rusko Правобережная Украина, Pravoberežnaja Ukraina; poljsko Prawobrzeżna Ukraina, slovaško Pravobrežná Ukrajina, madžarsko Jobb parti Ukrajna) je zgodovinsko in geografsko ime dela sedanje Ukrajine na desnem (zahodnem) bregu reke Dneper, ki ustreza sodobnim Viniški, Žitomirski, Kirovogradski oblasti, pa tudi zahodnim delom Kijeva in Čerkasa.
Poglej Dneper in Desnobrežna Ukrajina
Devlet II. Geraj
Devlet II.
Poglej Dneper in Devlet II. Geraj
Dnepr-1
Izstrelitev satelita CryoSat-2 Dnepr (Дніпро, Dnipró; Днепр, Dnepr - po reki Dneper) je nosilna raketa za enkratno uporabo, ki je zasnovana na podlagi medcelinske balistične rakete R-36.
Poglej Dneper in Dnepr-1
Dneprove brzice
Dneprove brzice (ukrajinsko Дніпрові пороги, Dniprovi porogi) so zgodovinske brzice na Dnepru, ki jih tvorijo izdanki granita, gnajsa in drugih kamnin ukrajinske geološke plošče.
Poglej Dneper in Dneprove brzice
Dnipro
Dnipro (Дніпро, Днепр – Dnepr) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.
Poglej Dneper in Dnipro
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Dneper in Donava
Donec
Severski Donec (ukrajinsko Сіверський Донець, Siverskyj Donec', rusko Северский Донец, Severskij Donec), običajno enostavno Donec, je reka v Vzhodnoevropskem nižavju.
Poglej Dneper in Donec
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Dneper in Donski kozaki
Duma
Članek govori o literaturi.
Poglej Dneper in Duma
Eduard Ivanovič Totleben
Grof Eduard Ivanovič Totleben, ruski vojaški inženir in general baltsko-nemškega rodu, * 20. maj 1818, Mitava, Ruski imperij (danes Jelgava, Latvija), † 1. julij 1884, Bad Soden, Nemško cesarstvo.
Poglej Dneper in Eduard Ivanovič Totleben
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Dneper in Ejalet
Fjodor III. Ruski
Fjodor III.
Poglej Dneper in Fjodor III. Ruski
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Dneper in Gazi II. Geraj
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Dneper in Geografija Evrope
Geografija Ukrajine
Geografija Ukrajine se močno razlikuje od ene regije do druge, pri čemer večina države leži znotraj vzhodnoevropske nižine.
Poglej Dneper in Geografija Ukrajine
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Dneper in Grigorij Potemkin
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Dneper in Hazari
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Dneper in Herodot
Herojsko mesto Ukrajine
Herojsko mesto Ukrajine je ukrajinski častni naziv, podeljen za izjemno junaštvo med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.
Poglej Dneper in Herojsko mesto Ukrajine
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Dneper in Herson
Hersonska oblast
Hersonska oblast (imenovana tudi Hersonščina –) je oblast v južnem delu Ukrajine znotraj Črnomorske nižine, severno od Krima.
Poglej Dneper in Hersonska oblast
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Dneper in Hetman
Hidroelektrarna Kahovka
Hidroelektrarna Kakhovka je bila pretočna hidroelektrarna na reki Dneper v Novi Kahovki v Ukrajini.
Poglej Dneper in Hidroelektrarna Kahovka
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej Dneper in Horticja
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Dneper in Igor Kijevski
Irpin (reka)
Irpin je 162 km dolga reka v Ukrajini, desni pritok Dnepra, ki izvira pri vasi Jaropoviči v Žitomirski oblasti na severozahodu države in teče proti vzhodu ter severovzhodu do izliva v umetno Kijevsko jezero nedaleč od mesta Irpin, satelitskega naselja prestolnice Kijev.
Poglej Dneper in Irpin (reka)
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Dneper in Ivan II. Poljski
Ivan Ivanovič Baharev
Ivan Ivanovič Baharev, sovjetski (ruski) podčastnik in heroj Sovjetske zveze, * 25. avgust 1910, † 30. september 1943.
Poglej Dneper in Ivan Ivanovič Baharev
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Dneper in Izjaslav I. Kijevski
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Dneper in Jan III. Sobieski
Jan Karol Chodkiewicz
Jan Karol Chodkiewicz (litovsko Jonas Karolis Chodkevičius, belorusko Ян Караль Хадкевіч, Jan Karal Hadkevič) je bil poveljnik vojske Velike litovske kneževine, od leta 1601 feldhetman Litve in od leta 1605 veliki hetman Litve, * okoli 1561, Vilna, Velika litovska kneževina, † 24.
Poglej Dneper in Jan Karol Chodkiewicz
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Poglej Dneper in Jantarska pot
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Dneper in Jaroslav Modri
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Dneper in Jatvingi
Jedrska elektrarna Zaporožje
Jedrska elektrarna Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini je največja jedrska elektrarna v Evropi in med 10 največjimi na svetu.
Poglej Dneper in Jedrska elektrarna Zaporožje
Južna ukrajinska ofenziva
Južna ukrajinska ofenziva je aktualno vojskovališče ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Poglej Dneper in Južna ukrajinska ofenziva
Kahovsko zajezitveno jezero
Kahovsko zajezitveno jezero je akumulacijsko jezero na reki Dneper v Ukrajini.
Poglej Dneper in Kahovsko zajezitveno jezero
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Dneper in Kijev
Kijevska ofenziva (2022)
Kijevska ofenziva je bila del ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Poglej Dneper in Kijevska ofenziva (2022)
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Dneper in Kijevska Rusija
Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko zajezitveno jezero (Київське водосховище, Kijivske vodoshovišče), lokalno tudi Kijevsko morje, je veliko akumulacijsko jezero na reki Dneper severno od ukrajinskega glavnega mesta Kijev.
Poglej Dneper in Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko-Pečerska lavra
Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, je zgodovinski pravoslavni samostan, ki je svoje ime dal enem od mestnih okrožij – Pečerski rajon -, kjer stoji v Kijevu.
Poglej Dneper in Kijevsko-Pečerska lavra
Konjeništvo
Konjeništvo Konjeništvo oziroma jahanje konj se nanaša na spretnosti ježe, vožnje, steeplechasing in skakanje s konji.
Poglej Dneper in Konjeništvo
Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Konstantinopelski mirovni sporazum (rusko Константинопольский мирный договор (1700), Konstantinopoljskij mirovnij dogovor, turško İstanbul Antlaşması (1700)), ki sta ga 13. julija 1700 podpisala Rusko carstvo in Osmansko cesarstvo, je bil sklepni dokument, s katerim se je končala rusko-turška vojna 1686-1700.
Poglej Dneper in Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Dneper in Kozaški hetmanat
Kremenčuk
Kremenčuk (Кременчук, Кременчуг) je mesto v osrednjem delu Ukrajine ob reki Dneper.
Poglej Dneper in Kremenčuk
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Dneper in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Dneper in Krimski kanat
Kristian Ivanovič Truzson
Kristian Ivanovič Truzson (Христиан Иванович Трузсон), ruski general, * 1742, † 1813.
Poglej Dneper in Kristian Ivanovič Truzson
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Dneper in Kronologija druge svetovne vojne
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Dneper in Krum
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Dneper in Kučukkajnarški mir
Kultura kroglastih amfor
Kultura kroglastih amfor, okoli 3400–2800 pred našim štetjem, je arheološka kultura na osrednjem območju poznejše kulture trakaste keramike.
Poglej Dneper in Kultura kroglastih amfor
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Poglej Dneper in Kultura trakaste keramike
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Dneper in Kumanija
Levobrežna Ukrajina
Levobrežna Ukrajina Levobrežna Ukrajina (ukrajinsko Лівобережна Україна, Livoberežna Ukrajina; rusko Левобережная Украина, Levoberežnaja Ukraina; poljsko Lewobrzeżna Ukraina) je zgodovinsko ime dela Ukrajine na levem (vzhodnem) bregu reke Dneper, ki je obsegal sodobno Černigovsko in Poltavsko regijo in vzhodne dele Kijevske in Čerkaške oblasti.
Poglej Dneper in Levobrežna Ukrajina
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Poglej Dneper in Napoleonov pohod na Rusijo
Navadna mrena
Navadna mrena (znanstveno ime Barbus barbus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev (Cyprinidae).
Poglej Dneper in Navadna mrena
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Dneper in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Dneper in Nogaj
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Dneper in Nogajci
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Dneper in Normani
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Dneper in Nova Rusija
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Dneper in Novgorodska republika
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Dneper in Oleg Novgorodski
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Dneper in Omurtag
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Dneper in Poimenski seznam rek
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Dneper in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Dneper in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Potemkinove vasi
Potemkinove vasi ali Potemkinova vas je idiom osnovan na zgodovinskem mitu.
Poglej Dneper in Potemkinove vasi
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Dneper in Potop (zgodovina)
Pradolina
Pradolina (nemško Urstromtal) je vrsta široke ledeniške doline, na primer v severni Srednji Evropi, ki se je pojavila v času poledenitve v pleistocenu ali posameznih ledenih obdobjih te ledene dobe na robu skandinavskega ledenega ščita in so jo oblikovali staljeni tokovi rek, ki so bili bolj ali manj vzporedni z ledenim pokrovom ali ob njem.
Poglej Dneper in Pradolina
Presenetljiva pazverca
Presenetljiva pazverca (znanstveno ime Chalcolestes parvidens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po severovzhodnem delu Sredozemlja in v Zahodni Aziji.
Poglej Dneper in Presenetljiva pazverca
Prevozna pot
Portage - Prevozna pot Prevozna pot (angleško portage ali portaging) je praksa prevoza vodnega plovila ali tovora po kopnem, bodisi zaradi ovire v reki ali med dvema vodnima telesoma.
Poglej Dneper in Prevozna pot
Pripet (reka)
Pripet oz.
Poglej Dneper in Pripet (reka)
Pripetska močvirja
Reka Pripet pri Černobilu Pripetska močvirja ali Pinska močvirja (Пінскія балоты) so obširno območje mokrišč v dolini reke Pripet (Pripjat), ki obsegajo približno 270.000 km² ozemlja na jugozahodu Belorusije in severozahodu Ukrajine.
Poglej Dneper in Pripetska močvirja
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Dneper in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Dneper in Rdeča Hrvaška
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Dneper in Roksolani
Ruina (zgodovina Ukrajine)
Ruina (ruina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17.
Poglej Dneper in Ruina (zgodovina Ukrajine)
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Dneper in Rurikidi
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Dneper in Rusini
Ruska invazija na Ukrajino
Rusija je 24.
Poglej Dneper in Ruska invazija na Ukrajino
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Dneper in Ruski kaganat
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Dneper in Rusko carstvo
Rusko-krimske vojne
Sergej Vasiljevič Ivanov: ''Straža na meji Moskovske kneževine'' Rusko-krimske vojne so bile vojne med Ruskim carstvom in Tatari Krimskega kanata v 16.
Poglej Dneper in Rusko-krimske vojne
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Poglej Dneper in Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.
Poglej Dneper in Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Poglej Dneper in Rusko-turška vojna (1787–1792)
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Dneper in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Seznam naravnih rezervatov Ukrajine
Naravni rezervati Ukrajine so zavarovana območja Ukrajine državnega pomena in so del Ukrajinskega sklada za varstvo narave.
Poglej Dneper in Seznam naravnih rezervatov Ukrajine
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Dneper in Seznam rek po dolžini
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Dneper in Seznam rek v Evropi
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Dneper in Sigismund III. Poljski
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Dneper in Silahdar Damat Ali Paša
Slavutič
Slavutič (ukrajinsko: Славу́тич) je mesto na severu Ukrajine, ki je bilo namensko zgrajeno za nastanitev delavcev iz Černobilske jedrske elektrarne.
Poglej Dneper in Slavutič
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Dneper in Slovani
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Dneper in Slovenski eksonimi
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Dneper in Smolensk
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Dneper in Srednja Evropa
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Dneper in Stari Slovani
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Dneper in Svjatoslav I. Kijevski
T-38
T-38 je bil lahki amfibijski tank Sovjetske zveze.
Poglej Dneper in T-38
T-40
T-40 je bil amfibijski lahki tank Sovjetske zveze za časa druge svetovne vojne.
Poglej Dneper in T-40
Tjuštja
Slika Tjuštje Andreja Aljoškina. Tjuštja je moški epski lik, ki temelji na mokšinski legendi.
Poglej Dneper in Tjuštja
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Dneper in Trgovska pot
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Dneper in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Turizem v Ukrajini
Zemljevid Ukrajine Ukrajina je vsako leto privabljala več kot 20 milijonov tujih državljanov (23 milijonov leta 2012). Toda od leta 2014 se je to znižalo na približno 10 milijonov.
Poglej Dneper in Turizem v Ukrajini
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Dneper in Ukrajina
Ustava Pilipa Orlika
Prva stran Benderske ustave; ta izvod, napisan v latinščini, ja napisal verjetno Pilip Orlik; izvirnik je shranjen v Nacionalnem arhivu Švedske Ustava Pilipa Orlika (ukrajinsko Конституція Пилипа Орлика, Konstitucija Pilipa Orlika) ali Sporazumi in ustavne pravice in svoboščine Zaporoške vojske (ukrajinsko Пакти і Конституції прав і вольностей Війська Запорозького, Pakti i Konstitucii Prav i Volnostei Vijska Zaporozkoho, latinsko Pacta et Constitutiones Legum Libertatumque Exercitus Zaporoviensis) je ustavni dokument iz leta 1710, ki ga je napisal hetman ukrajinskih kozakov Pilip Orlik.
Poglej Dneper in Ustava Pilipa Orlika
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Dneper in Velika horda
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Dneper in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Dneper in Velika severna vojna
Višgorod
Višgorod (ukrajinsko Ви́шгород, Víšgorod) je mesto v Kijevski oblasti, malo severno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Poglej Dneper in Višgorod
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Dneper in Vikinška doba
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Dneper in Vikingi
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Dneper in Visla
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Dneper in Vladislav IV. Poljski
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Dneper in Volška trgovska pot
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Poglej Dneper in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Dneper in Zahodna Dvina
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Dneper in Zapornik
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Dneper in Zaporoška Seč
Zarubinska kultura
thumb Zarubinska kultura je bila pomembna arheološka kultura, ki je cvetela severno od Črnega morja ob zgornjem Dnjepru in reki Pripjat, segajoč na zahodu do porečja reke Visle.
Poglej Dneper in Zarubinska kultura
Združene globokovodne poti Evropske Rusije
Združene globokovodne poti Evropske Rusije (rusko: Единая глубоководная система Европейской части Российской Федерации - ЕГС) je sistem celinskih vodnih poti v Rusiji, ki povezuje Belo morje, Baltsko morje, reke Volgo, Moskvo in Kaspijsko jezero in - preko Azovskega morja – Črno morje.
Poglej Dneper in Združene globokovodne poti Evropske Rusije
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Dneper in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Dneper in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Dneper in Zgodovina Ukrajine
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dneper in 1941
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dneper in 1943
2022
2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Dneper in 2022
2023
2023 (MMXXIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dneper in 2023
4. gorska divizija (Wehrmacht)
4.
Poglej Dneper in 4. gorska divizija (Wehrmacht)
5. julij
5.
Poglej Dneper in 5. julij
524. pehotni polk (Wehrmacht)
524.
Poglej Dneper in 524. pehotni polk (Wehrmacht)
7. oktober
7.
Poglej Dneper in 7. oktober
Prav tako znan kot Dnjeper.