Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Abasidski kalifat, Ardahšir II., Darajan II., Demetrij I. Soter, Firduzi, Frataraka, Grivna, Harač, Hazari, Ibrahim ibn al-Valid, Kejhusrev II., Maroko, Marvan II., Mongolsko cesarstvo, Nogata, Omajadski kalifat, Ruski kaganat, Saladin, Srebro, Stara Ladoga, Valuta, Varjagi, Vikinška doba v Estoniji, Volška trgovska pot, Zahodna Sahara, Združeni arabski emirati, Zlata horda.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Dirham in Abasidski kalifat · Poglej več »
Ardahšir II.
Ardahšir II., včasih tudi Artakskerks II., je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.
Novo!!: Dirham in Ardahšir II. · Poglej več »
Darajan II.
Darajan II. ali Darev II. (aramejsko 𐡃𐡀𐡓𐡉𐡅 d’ryw) je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.
Novo!!: Dirham in Darajan II. · Poglej več »
Demetrij I. Soter
Demetrij I. (grško, Demétrios I) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, slovensko Rešitelj) je bil od septembra/oktobra 161 do junija 150 pr.
Novo!!: Dirham in Demetrij I. Soter · Poglej več »
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.
Novo!!: Dirham in Firduzi · Poglej več »
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Novo!!: Dirham in Frataraka · Poglej več »
Grivna
Okrogla grivna z maso okoli 200 g Trikotne novgorodske grivne, izkopane v okolici Koporja Kijevska rombična grivna Zaklad rombastih kijevskih grivn v Moskovskem državnem zgodovinskem muzeju Grivna (rusko in ukrajinsko гривна, grivna) je bila od 11.
Novo!!: Dirham in Grivna · Poglej več »
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Novo!!: Dirham in Harač · Poglej več »
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Novo!!: Dirham in Hazari · Poglej več »
Ibrahim ibn al-Valid
Ibrahim ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko ابراهيمابن الوليد بن عبد الملك) je bil od 4.
Novo!!: Dirham in Ibrahim ibn al-Valid · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Dirham in Kejhusrev II. · Poglej več »
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Novo!!: Dirham in Maroko · Poglej več »
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6. avgust 750, Al-Misr, Omajadski kalifat (Egipt).
Novo!!: Dirham in Marvan II. · Poglej več »
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Novo!!: Dirham in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »
Nogata
Nogata (rusko in ukrajinsko ногата, nogata, iz arabskega nakada, razvrstiti denar, izbrati dobre primerke in nagd, polnoveljavni, izbrani kovanec, v nasprotju s kovanci manjše kakovosti) je bila ena od enot denarnega sistema Kijevske Rusije v obdobju pred invazijo Mongolov.
Novo!!: Dirham in Nogata · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Dirham in Omajadski kalifat · Poglej več »
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Novo!!: Dirham in Ruski kaganat · Poglej več »
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Novo!!: Dirham in Saladin · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Dirham in Srebro · Poglej več »
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Novo!!: Dirham in Stara Ladoga · Poglej več »
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Novo!!: Dirham in Valuta · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Dirham in Varjagi · Poglej več »
Vikinška doba v Estoniji
Vikinška doba v Estoniji je bila obdobje v zgodovini Estonije, del vikinške dobe (793–1066 n. št.). Ta takrat še ni bila enotna država, območje starodavne Estonije pa je bilo razdeljeno med ohlapne zavezniške regije.
Novo!!: Dirham in Vikinška doba v Estoniji · Poglej več »
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Novo!!: Dirham in Volška trgovska pot · Poglej več »
Zahodna Sahara
Zahodna Sahara (arabsko الصحراء الغربية; prečrkovano) je ozemlje v Severni Afriki, ki na severu meji na Maroko, na severovzhodu na Alžirijo, na vzhodu in jugu na Mavretanijo in na zahodu na Atlantski ocean.
Novo!!: Dirham in Zahodna Sahara · Poglej več »
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev.Habboush, Mahmoud. (10 October 2013). Uk.reuters.com. Retrieved 10 October 2015 Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov. Združeni arabski emirati so bili naseljeni več kot 125.000 let. Bili so trgovsko stičišče več civilizacij, med drugim Mezopotamije, Perzije in Indije. Državna vera je islam, uradni jezik pa arabščina. Združeni arabski emirati imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu. Zajed bin Sultan Al Nahjan, vladar Abu Dabija in prvi predsednik države je nadziral razvoj Emiratov z investiranjem prihodkov od nafte v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo. Združeni arabski emirati imajo najbolj diverzificirano gospodarstvo med vsemi državami članicami Zalivskega sveta za sodelovanje. V 21. stoletju je država postala manj odvisna od nafte in zemeljskega plina in se gospodarsko osredotoča na turizem in posel. Vlada ne pobira dohodnine, obstaja pa davek na dobiček in leta 2018 je bil uveden 5 % davek na dodano vrednost. Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, Freedom House in Human Rights Watch so imele Združene arabske emirate za podstandardne na področju človekovih pravic, saj so državljani, ki kritizirajo režim, zaprti in mučeni, njihove družine pa nadlegovane s strani aparata državne varnosti, s primeri prisilnih izginotij. Posamezne svoboščine, kot so svoboda zbiranja, združevanja, tiska, izražanja in vere so prav tako resno zatirane. Združeni arabski emirati veljajo za srednjo silo. So članica Združenih narodov, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje, Organizacije držav izvoznic nafte, Gibanja neuvrščenih in Zalivskega sveta za sodelovanje. S 1. januarjem 2024 so Emirati tudi član mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.
Novo!!: Dirham in Združeni arabski emirati · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: Dirham in Zlata horda · Poglej več »
