Kazalo
262 odnosi: Afrika (rimska provinca), Akvitanska Galija, Aleksander Sever, Aleksandrija, Alzacija, Anastazija, Anno Domini, Anton Puščavnik, Arabija (rimska provinca), Argenteus, As (rimski kovanec), Aureus, Avdat, Avgust (naslov), Avrelijanova Dakija, Azija (rimska provinca), Šapur II., Škrip, Bahram II., Basel, Bazilika sv. Štefana, Bologna, Belgijska Galija, Bellinzona, Bitka pri Odrinu (324), Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Blemiji, Brač, Bretanja, Cagliari, Cambodunum, Carnuntum, Cerkev (zgradba), Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu, Cerkev sv. Gajane, Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi, Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku, Cerkev sv. Vida, Preserje, Cerkvena arhitektura, Cezarejska Mavretanija, Chur, Cimet, Circus Maximus, Claustra Alpium Iuliarum, Curia Julia, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), Damask, Dardanija, ... Razširi indeks (212 več) »
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Dioklecijan in Afrika (rimska provinca)
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Dioklecijan in Akvitanska Galija
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Dioklecijan in Aleksander Sever
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Dioklecijan in Aleksandrija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Dioklecijan in Alzacija
Anastazija
Anastazija je žensko osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Anastazija
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Poglej Dioklecijan in Anno Domini
Anton Puščavnik
Sveti Anton Puščavnik, puščavnik, krščanski menih, * okrog 251 ?, † 356.
Poglej Dioklecijan in Anton Puščavnik
Arabija (rimska provinca)
Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.
Poglej Dioklecijan in Arabija (rimska provinca)
Argenteus
Argenteus Konstancija Klora; masa: 3,36 g Argenteus (slovensko srebrnik), je bil srebrn kovanec Rimskega cesarstva, ki so ga kovali od Dioklecijanove denarne reforme leta 294 do leta 320, ko ga je cesar Konstantin zamenjal s srebrno silikvo.
Poglej Dioklecijan in Argenteus
As (rimski kovanec)
Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in As (rimski kovanec)
Aureus
XIV. legije Martia Victrix, ki ga je razglasila za cesarja Aureus (mn. aurei, zlat), rimski zlatnik, na začetku vreden 25 srebrnih denarijev.
Poglej Dioklecijan in Aureus
Avdat
Avdat (עבדת, عبدة, Abdah), znano tudi pod imenom Abdah, Ovdat in Obodat, je mesto uničenega nabatejskega mesta v Negevski puščavi v južnem Izraelu.
Poglej Dioklecijan in Avdat
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Dioklecijan in Avgust (naslov)
Avrelijanova Dakija
Avrelijanova Dakija (latinsko), provinca poznega Rimskega cesarstva, ki jo je ustanovil cesar Avrelijan (vladal 270–275) po umiku iz Dakije na desni breg Donave leta 271.
Poglej Dioklecijan in Avrelijanova Dakija
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Dioklecijan in Azija (rimska provinca)
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Dioklecijan in Šapur II.
Škrip
Škrip je naselje na otoku Brač, ki upravno spada pod mesto Supetar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dioklecijan in Škrip
Bahram II.
Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.
Poglej Dioklecijan in Bahram II.
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Dioklecijan in Basel
Bazilika sv. Štefana, Bologna
Bazilika svetega Štefana (italijansko Basilica di Santo Stefano) obsega kompleks verskih stavb v mestu Bologna v Italiji.
Poglej Dioklecijan in Bazilika sv. Štefana, Bologna
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Dioklecijan in Belgijska Galija
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Dioklecijan in Bellinzona
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Poglej Dioklecijan in Bitka pri Odrinu (324)
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Dioklecijan in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Bizantinsko cesarstvo
Blemiji
Ozemlje Blemijev v pozni antiki Blemiji (starogrško, Blémmies, latinsko) so bili ljudstvo v Vzhodni piščavi, omenjano v pisnih virih od 7.
Poglej Dioklecijan in Blemiji
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dioklecijan in Brač
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Dioklecijan in Bretanja
Cagliari
Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.
Poglej Dioklecijan in Cagliari
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Dioklecijan in Cambodunum
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Dioklecijan in Carnuntum
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Dioklecijan in Cerkev (zgradba)
Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu
S. Adriano, nekdanja Curia Iulia (desno) in slavolok Septimija Severa (levo), Etienne Dupérac, Rim 1575. Sant'Adriano na Rimskem forumu je bila cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 630 v nekdanji Curiji Juliji in bila posvečena kot Ecclesia beati Hadriani.
Poglej Dioklecijan in Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu
Cerkev sv. Gajane
Cerkev svete Gajane (armensko: Սուրբ Գայանե եկեղեցի; izgovori Surb Gayane) je armenska cerkev iz 7.
Poglej Dioklecijan in Cerkev sv. Gajane
Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi
Cerkev svetega Pantelejmona v vasi Gorno Nerezi, občina Karpoš, del Skopja v Severni Makedoniji, je majhna bizantinska cerkev iz 12.
Poglej Dioklecijan in Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi
Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku
Cerkev sv.
Poglej Dioklecijan in Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku
Cerkev sv. Vida, Preserje
Cerkev sv.
Poglej Dioklecijan in Cerkev sv. Vida, Preserje
Cerkvena arhitektura
Cerkvena arhitektura se nanaša na arhitekturo stavb krščanskih cerkva.
Poglej Dioklecijan in Cerkvena arhitektura
Cezarejska Mavretanija
Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.
Poglej Dioklecijan in Cezarejska Mavretanija
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Dioklecijan in Chur
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Poglej Dioklecijan in Cimet
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Dioklecijan in Circus Maximus
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Dioklecijan in Claustra Alpium Iuliarum
Curia Julia
Curia Julia (lat. Curia Iulia, italijansko Curia Iulia) je tretja poimenovana kurija ali senatna hiša v antičnem mestu Rimu.
Poglej Dioklecijan in Curia Julia
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Dioklecijan in Dalmacija
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Dioklecijan in Dalmacija (rimska provinca)
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Dioklecijan in Damask
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Dioklecijan in Dardanija
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Dioklecijan in Denarij
Dieceza Vzhod
Dieceza Vzhod (latinsko, grško, Dioíkesis Eóa) je bila dieceza poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala rimske province zahodnega Srednjega vzhoda med Sredozemskim morjem in Mezopotamijo.
Poglej Dioklecijan in Dieceza Vzhod
Dioklecijanov edikt
Dioklecijanov edikt je naziv več ediktov, ki jih je izdal rimski cesar Dioklecijan.
Poglej Dioklecijan in Dioklecijanov edikt
Dioklecijanove terme
Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.
Poglej Dioklecijan in Dioklecijanove terme
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Dioklecijan in Dioklecijanovo preganjanje
Domesticus
Notitii Dignitatum'': ščita in kodicila položajev Domesticus je bil član protectores domestici, elitne garde v poznorimski armadi.
Poglej Dioklecijan in Domesticus
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Dioklecijan in Dominat
Druga Panonija
Antični Balkan v 4. Druga Panonija (latinsko: Pannonia Secunda), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Druga Panonija
Drugi koncil v Konstantinoplu
Drugi koncil v Konstantinoplu je potekal (od 8. oktobra do 1. November) leta 551 v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Drugi koncil v Konstantinoplu
Dux
Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).
Poglej Dioklecijan in Dux
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Dioklecijan in Egipt
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Dioklecijan in Egipt (rimska provinca)
Emmental
Tipična kmečka hiša v Emmentalu Emmental (dobesedno: dolina Emme) je dolina v zahodni centralni Švici, ki je del kantona Bern.
Poglej Dioklecijan in Emmental
Evlalija Barcelonska
Evlalija Barcelonska, devica, mučenka in svetnica, * okrog 290 Barcina (Hispania, Rimsko cesarstvo; (sedaj: Barcelona, Španija); † okrog 303, Barcelona, Španija.
Poglej Dioklecijan in Evlalija Barcelonska
Evropa (rimska provinca)
Evropa je bila rimska provinca v diocezi Trakiji, ki jo je leta 314 ustanovil cesar Dioklecijan.
Poglej Dioklecijan in Evropa (rimska provinca)
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Poglej Dioklecijan in Fenicija (rimska provinca)
Florjan (ime)
Florjan je moško osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Florjan (ime)
Fokov steber
Fokov steber (italijansko Colonna di Foca) je rimski monumentalni steber v Rimskem forumu v Rimu, Italija.
Poglej Dioklecijan in Fokov steber
Folis
Folis cesarja Galerija Folis (latinsko, grško, arabsko fals) je bil rimski in bizantinski kovanec.
Poglej Dioklecijan in Folis
Fotij (razločitev)
Fotij ali Focij je lahko.
Poglej Dioklecijan in Fotij (razločitev)
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Dioklecijan in Gaj Avgust Oktavijan
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Poglej Dioklecijan in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Dioklecijan in Galien
Gamzigrad
Gamzigrad (izvirno Гамзиград) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Zaječar; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.
Poglej Dioklecijan in Gamzigrad
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Dioklecijan in Gaskonja
Gregor I. Razsvetitelj
Gregor I. Razsvetitelj (klasično armensko: Գրիգոր Լուսաւորիչ, reformirano: Գրիգոր Լուսավորիչ, Grigor Lusavorich) (ok. 257 – ok. 331) je zavetnik in prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve.
Poglej Dioklecijan in Gregor I. Razsvetitelj
Halabija
Halabija (arabsko حلبيّة, latinsko/grško: Zenobia, Birtha) je arheološko najdišče na desnem bregu Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.
Poglej Dioklecijan in Halabija
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Dioklecijan in Helveti
Hemimont
Hemimont (latinsko: Provincia Haemimonti, grško: ἐπαρχία Αἱμίμοντος), poznorimska iz zgodnja bizantinska provinca v severovzhodni Trakiji.
Poglej Dioklecijan in Hemimont
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Dioklecijan in Herezija
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Dioklecijan in Hispanija
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Dioklecijan in Historia Augusta
Hormizd I. Kušanšah
Hormizd I. Kušanšah je bil od leta 275 do 300 kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 300.
Poglej Dioklecijan in Hormizd I. Kušanšah
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Dioklecijan in Hrvaška
III. legija Parthica
III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.
Poglej Dioklecijan in III. legija Parthica
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Dioklecijan in Ilirik (rimska provinca)
Iuvavum
Iuvavum v 2. st. pr. n. št. Jupitrov oltar, najden na Residenzplatz Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2008 Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2007 Rimski votivni kamen v pokopališkem zidu v Grödigu Iuvavum (ali Juvavum) je bilo rimsko ime za današnji Salzburg.
Poglej Dioklecijan in Iuvavum
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Dioklecijan in Izavrija
Kancijan
Kancijan je moško osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Kancijan
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Dioklecijan in Kapadokija (rimska provinca)
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Dioklecijan in Kar (rimski cesar)
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Dioklecijan in Kastrum
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Dioklecijan in Kilikija
Klavdija
Klavdija je žensko osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Klavdija
Koledarska doba
Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.
Poglej Dioklecijan in Koledarska doba
Kolegijska cerkev sv. Juliane
Kolegijska cerkev sv.
Poglej Dioklecijan in Kolegijska cerkev sv. Juliane
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Dioklecijan in Konstancij Klor
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Dioklecijan in Konstantin I. Veliki
Koptski Kairo
Koptski Kairo je del Starega Kaira, ki zajema Babilonsko trdnjavo, Koptski muzej, Visečo cerkev, grško cerkev sv.
Poglej Dioklecijan in Koptski Kairo
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Dioklecijan in Korduena
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Dioklecijan in Kourion
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Dioklecijan in Krščanstvo
Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..
Poglej Dioklecijan in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Dioklecijan in Kriza tretjega stoletja
Kurija (antični Rim)
Kurija (latinsko plural curiae), pri starih Rimljanih skupnost več gensov, se je nanašala na eno od prvotnih skupin meščanov, ki jih je na koncu bilo 30, pozneje pa se domneva, da ji je pripadal vsak rimski državljan.
Poglej Dioklecijan in Kurija (antični Rim)
Las Incantadas
Las Incantadas (Μαγεμένες της Θεσσαλονίκης ali Λας Ινκαντάδας) je skupina rimskih skulptur iz portika iz 2.
Poglej Dioklecijan in Las Incantadas
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Dioklecijan in Leptis Magna
Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.
Poglej Dioklecijan in Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Logotet
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Dioklecijan in Lok (arhitektura)
Lugdunska Galija
Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.
Poglej Dioklecijan in Lugdunska Galija
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Dioklecijan in Luzitanija
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Dioklecijan in Magister officiorum
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Dioklecijan in Maksimijan
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Poglej Dioklecijan in Mala Armenija
Mala Skitija
Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.
Poglej Dioklecijan in Mala Skitija
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Dioklecijan in Marijeve reforme
Marjeta Antiohijska
Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (Ἁγία Μαρίνα).
Poglej Dioklecijan in Marjeta Antiohijska
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Dioklecijan in Mark Klavdij Tacit
Medinet Madi
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet.
Poglej Dioklecijan in Medinet Madi
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Dioklecijan in Mezija
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Dioklecijan in Mezopotamija (rimska provinca)
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Dioklecijan in Milano
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Dioklecijan in Milanski edikt
Mučenec
Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.
Poglej Dioklecijan in Mučenec
Narodni muzej Srbije
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija.
Poglej Dioklecijan in Narodni muzej Srbije
Narseh
Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.
Poglej Dioklecijan in Narseh
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Poglej Dioklecijan in Nicopolis ad Istrum
Nikolaj iz Mire
Nikolaj iz Mire, znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija.
Poglej Dioklecijan in Nikolaj iz Mire
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Dioklecijan in Nikomedija
Nom
Egipčanski nomi in mesta (v hieroglifih) Nom (iz starogrškega, nomós, okrožje) je bil ozemeljska in upravna enota Starega Egipta.
Poglej Dioklecijan in Nom
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Dioklecijan in Norik (rimska provinca)
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Dioklecijan in Numidija
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Dioklecijan in Obok
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Dioklecijan in Oglej
Osroena (rimska provinca)
Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.
Poglej Dioklecijan in Osroena (rimska provinca)
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Poglej Dioklecijan in Pagus
Palaestina Salutaris
Palaestina Salutaris ali Palaestina Tertia je bila bizantinska (vzhodno rimska) provinca, ki je pokrivala območje Negeva (ali Edoma), Sinaja (razen severozahodne obale) in jugozahod Transjordanije, južno od Mrtvega morja.
Poglej Dioklecijan in Palaestina Salutaris
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Dioklecijan in Palestinska Sirija
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Dioklecijan in Palmira
Panegirik
Panegirik je formalna oblika javnega govora ali pa pisane proze, ki praviloma v kronološkem redu opisuje velika dejanja neke osebe ali stvari v povečini častitljivi obliki in tonu.
Poglej Dioklecijan in Panegirik
Pankracij
Pankracij je moško osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Pankracij
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Dioklecijan in Panonija (rimska provinca)
Panonija Valerija
Panonija Valerija ali krajše Valerija (latinsko: Pannonia Valeria), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Panonija Valerija
Papež Gaj
Sveti Gaj, v literaturi pogosto imenovan tudi sveti Kaj,papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št.
Poglej Dioklecijan in Papež Gaj
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Dioklecijan in Papež Inocenc IV.
Papež Marcel I.
Sveti Marcelin, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št.
Poglej Dioklecijan in Papež Marcel I.
Papež Marcelin
Sveti Marcelin, papež (in mučenec glej: Ocena), Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje n. št.
Poglej Dioklecijan in Papež Marcelin
Papež Silvester I.
Sveti Silvester, je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Dioklecijan in Papež Silvester I.
Papež Vigilij
Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Dioklecijan in Papež Vigilij
Pentapolis
Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.
Poglej Dioklecijan in Pentapolis
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Dioklecijan in Peonija
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Dioklecijan in Podgorica
Pompejev steber
Pompejev steber (arabščina: عمود السواري) je rimski triumfalni steber v Aleksandriji, v Egiptu, največji v svojem slogu, zgrajen zunaj cesarskih prestolnic Rim in Bizanc Thiel 2006, pp.
Poglej Dioklecijan in Pompejev steber
Portret štirih tetrarhov
Portret štirih tetrarhov je kiparska skupina s štirimi rimskimi cesarji iz leta 300 n. št..
Poglej Dioklecijan in Portret štirih tetrarhov
Praeses
Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.
Poglej Dioklecijan in Praeses
Pravna šola Berytus
Pravna šola Berytus (znana tudi kot bejrutska pravna šola) je bila središče za študij rimskega prava v klasični antiki v Berytusu (današnji Bejrut, Libanon).
Poglej Dioklecijan in Pravna šola Berytus
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Poglej Dioklecijan in Prefektura
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Dioklecijan in Pretor
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Pretorijanski prefekt
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Dioklecijan in Pretorska prefektura
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Dioklecijan in Prevalitanija
Primož (ime)
Primož je moško osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Primož (ime)
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Dioklecijan in Principat
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Dioklecijan in Prob
Proskineza
Proskineza na reliefu iz Perzepolisa Proskineza je starodaven iranski običaj priklanjanja pred vladarjem.
Poglej Dioklecijan in Proskineza
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Dioklecijan in Prva Panonija
Ptolemajda (antično mesto)
Ptolemajda (grško: Πτολεμαΐς) je bilo eno od petih mest, ki so tvorila Pentapolis na Cirenajki, druga pa so bila Kirena, Euesperida (kasneje znana kot Berenice, zdaj Bengazi), Tauhira/Teuhira (kasneje Arsinoj, in zdaj Tokra) in Apolonija zdaj Susa).
Poglej Dioklecijan in Ptolemajda (antično mesto)
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Dioklecijan in Ptuj
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Dioklecijan in Qift
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Poglej Dioklecijan in Ratiaria
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Dioklecijan in Ravenski eksarhat
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Dioklecijan in Rdeči egiptovski porfir
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Dioklecijan in Retija
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Dioklecijan in Rimska Armenija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Dioklecijan in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Dioklecijan in Rimska Dakija
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Poglej Dioklecijan in Rimska dioceza
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Dioklecijan in Rimska Grčija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Dioklecijan in Rimska Italija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Dioklecijan in Rimska provinca
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Poglej Dioklecijan in Rimski forum
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Rimski guverner
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Dioklecijan in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Dioklecijan in Rimsko cesarstvo
Robert Adam
Robert Adam, škotski arhitekt, * 3. julij 1728, Kirkcaldy, Škotska † 3. marec 1792, London.
Poglej Dioklecijan in Robert Adam
Rodopi (rimska provinca)
Rodopi (latinsko: Provincia Rhodopeia, grško: Ῥοδόπη, Ἐπαρχία Ῥοδόπης), poznorimska in zgodnjebizantinska provinca na severni obali Egejskega morja.
Poglej Dioklecijan in Rodopi (rimska provinca)
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Dioklecijan in Rouen
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Dioklecijan in Salerno
Salona
Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.
Poglej Dioklecijan in Salona
Salonin
Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.
Poglej Dioklecijan in Salonin
Samostan Hor Virap
Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa') je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata.
Poglej Dioklecijan in Samostan Hor Virap
Samostan Sant'Antimo
Samostan Sant'Antimo (italijansko Abbazia di Sant'Antimo), je nekdanji benediktinski samostan v Castelnuovo dell'Abate, v občini Montalcino v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Dioklecijan in Samostan Sant'Antimo
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Poglej Dioklecijan in San Marino
Santa Maria sopra Minerva
Santa Maria sopra Minerva je ena večjih cerkva rimskokatoliškega reda pridigarjev (bolj znanega kot dominikanci) v Rimu v Italiji.
Poglej Dioklecijan in Santa Maria sopra Minerva
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Dioklecijan in Saraceni
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Dioklecijan in Sasanidsko cesarstvo
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Dioklecijan in Savoja
Savska Panonija
Savska Panonija (latinsko: Pannonia Savia, Savia ali Pannonia Ripariensis), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Savska Panonija
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Dioklecijan in Sekvani
Selevkija Pierija
Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.
Poglej Dioklecijan in Selevkija Pierija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Dioklecijan in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Dioklecijan in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Dioklecijan in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Dioklecijan in Seznam zgodovinskih vsebin
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Dioklecijan in Sirmij
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Dioklecijan in Skopje
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Dioklecijan in Sofija
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Dioklecijan in Solidus
Solin
Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Dioklecijan in Solin
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Dioklecijan in Split
Splitska
Splitska je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Supetar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dioklecijan in Splitska
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Dioklecijan in Sremska Mitrovica
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Dioklecijan in Stari Egipt
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Dioklecijan in Starorimska civilizacija
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Dioklecijan in Stolnica svetega Marka, Benetke
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Dioklecijan in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Sveta Lucija
Sveta Lucija, krščanska mučenka in svetnica, * 284, Sirakuze, današnja Sicilija, † 304, Sirakuze.
Poglej Dioklecijan in Sveta Lucija
Sveta Uršula
Sveta Uršula, devica, mučenka, svetnica, živela naj bi v 4. stoletju, † Köln (umorjena).
Poglej Dioklecijan in Sveta Uršula
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Poglej Dioklecijan in Sveti Boštjan
Sveti Florjan
Sveti Florjan - figura Florjan, svetnik, * Cannabiaca, Stari Rim (danes Zeiselmauer pri Tullnu, Avstrija), † 4. maj 304 Lauriacum (nekdaj Norik, danes Lorch v Zgornji Avstriji).
Poglej Dioklecijan in Sveti Florjan
Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila
Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila Kancij, Kancijan in Kancijanila so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili usmrčeni skupaj s svojim učiteljem Protom v času Dioklecianovega preganjanja kristjanov.
Poglej Dioklecijan in Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila
Sveti Kozma in Damijan
Sveti Kozma in Damijan, svetnika, * v Siriji, † 303 v Egeji v današnji Turčiji.
Poglej Dioklecijan in Sveti Kozma in Damijan
Sveti Marin
Sveti Marin, tudi Sveti Marino, je krščanski svetnik, puščavnik in ustanovitelj San Marina, najstarejše še obstoječe republike, * otok Rab (danes Hrvaška), datum neznan, † 3. september 301, Monte Titano, San Marino.
Poglej Dioklecijan in Sveti Marin
Sveti Vid
Štirinajst priprošnjikov Sveti Vid iz Nuremberške kronike, 1493 Sveti Vid, * Mazara, Sicilija, † okrog 304 v Lukaniji, Južna Italija.
Poglej Dioklecijan in Sveti Vid
Tanja Tuma
Tanja Tuma, slovenska pisateljica, založnica, urednica in publicistka * 9. junij 1964, Ljubljana.
Poglej Dioklecijan in Tanja Tuma
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Dioklecijan in Tarakonska Hispanija
Tatjana
Tatjana je žensko osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Tatjana
Tempelj Venere Genetrix
Tempelj Venere Genetrix (latinsko: Templum Veneris Genetricis) je uničen tempelj na Cezarjevem forumu v Rimu, posvečen rimski boginji Veneri Genetrix, ustanovni boginji julijanskega rodbine.
Poglej Dioklecijan in Tempelj Venere Genetrix
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Poglej Dioklecijan in Teofan Spovednik
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Dioklecijan in Tetovo
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Dioklecijan in Tetrarhija
Timotej
Timotej je moško osebno ime.
Poglej Dioklecijan in Timotej
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Dioklecijan in Tingiška Mavretanija
Trg svetega Marka, Benetke
''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).
Poglej Dioklecijan in Trg svetega Marka, Benetke
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Dioklecijan in Tripolitanija
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Dioklecijan in Uzurpator
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Dioklecijan in V. legija Macedonica
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Dioklecijan in Valentinijan II.
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
Poglej Dioklecijan in Veksilacija
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Dioklecijan in Veronski seznam
Vichy
Zemljevid mesta iz leta 1914 Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier.
Poglej Dioklecijan in Vichy
Viktorin Ptujski
Viktorin Ptujski (ali Petavionensis, napačno tudi Victorinus Pictaviensis), grški škof, teolog, cerkveni pisatelj, mučenec, cerkveni oče in svetnik, * okoli 250, † 2. november 303.
Poglej Dioklecijan in Viktorin Ptujski
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Dioklecijan in Viminacium
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Dioklecijan in Volubilis
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Dioklecijan in Zgodovina Armenije
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Dioklecijan in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Dioklecijan in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Dioklecijan in Zgornja Švabska
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Dioklecijan in Zosim
1. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
1.
Poglej Dioklecijan in 1. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
1. maj
1.
Poglej Dioklecijan in 1. maj
17. november
17.
Poglej Dioklecijan in 17. november
2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
2.
Poglej Dioklecijan in 2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
245
245 (CCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dioklecijan in 245
284
284 (CCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Dioklecijan in 284
285
285 (CCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dioklecijan in 285
3. december
3.
Poglej Dioklecijan in 3. december
3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
3.
Poglej Dioklecijan in 3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
305
305 (CCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dioklecijan in 305
316
316 (CCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dioklecijan in 316
4. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
4.
Poglej Dioklecijan in 4. Dioklecijanov edikt o krščanstvu
, Denarij, Dieceza Vzhod, Dioklecijanov edikt, Dioklecijanove terme, Dioklecijanovo preganjanje, Domesticus, Dominat, Druga Panonija, Drugi koncil v Konstantinoplu, Dux, Egipt, Egipt (rimska provinca), Emmental, Evlalija Barcelonska, Evropa (rimska provinca), Fenicija (rimska provinca), Florjan (ime), Fokov steber, Folis, Fotij (razločitev), Gaj Avgust Oktavijan, Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Galien, Gamzigrad, Gaskonja, Gregor I. Razsvetitelj, Halabija, Helveti, Hemimont, Herezija, Hispanija, Historia Augusta, Hormizd I. Kušanšah, Hrvaška, III. legija Parthica, Ilirik (rimska provinca), Iuvavum, Izavrija, Kancijan, Kapadokija (rimska provinca), Kar (rimski cesar), Kastrum, Kilikija, Klavdija, Koledarska doba, Kolegijska cerkev sv. Juliane, Konstancij Klor, Konstantin I. Veliki, Koptski Kairo, Korduena, Kourion, Krščanstvo, Kreta in Cirenajka (rimska provinca), Kriza tretjega stoletja, Kurija (antični Rim), Las Incantadas, Leptis Magna, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Logotet, Lok (arhitektura), Lugdunska Galija, Luzitanija, Magister officiorum, Maksimijan, Mala Armenija, Mala Skitija, Marijeve reforme, Marjeta Antiohijska, Mark Klavdij Tacit, Medinet Madi, Mezija, Mezopotamija (rimska provinca), Milano, Milanski edikt, Mučenec, Narodni muzej Srbije, Narseh, Nicopolis ad Istrum, Nikolaj iz Mire, Nikomedija, Nom, Norik (rimska provinca), Numidija, Obok, Oglej, Osroena (rimska provinca), Pagus, Palaestina Salutaris, Palestinska Sirija, Palmira, Panegirik, Pankracij, Panonija (rimska provinca), Panonija Valerija, Papež Gaj, Papež Inocenc IV., Papež Marcel I., Papež Marcelin, Papež Silvester I., Papež Vigilij, Pentapolis, Peonija, Podgorica, Pompejev steber, Portret štirih tetrarhov, Praeses, Pravna šola Berytus, Prefektura, Pretor, Pretorijanski prefekt, Pretorska prefektura, Prevalitanija, Primož (ime), Principat, Prob, Proskineza, Prva Panonija, Ptolemajda (antično mesto), Ptuj, Qift, Ratiaria, Ravenski eksarhat, Rdeči egiptovski porfir, Retija, Rimska Armenija, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska dioceza, Rimska Grčija, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimski forum, Rimski guverner, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Robert Adam, Rodopi (rimska provinca), Rouen, Salerno, Salona, Salonin, Samostan Hor Virap, Samostan Sant'Antimo, San Marino, Santa Maria sopra Minerva, Saraceni, Sasanidsko cesarstvo, Savoja, Savska Panonija, Sekvani, Selevkija Pierija, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sirmij, Skopje, Sofija, Solidus, Solin, Split, Splitska, Sremska Mitrovica, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Stolnica svetega Marka, Benetke, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Sveta Lucija, Sveta Uršula, Sveti Boštjan, Sveti Florjan, Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila, Sveti Kozma in Damijan, Sveti Marin, Sveti Vid, Tanja Tuma, Tarakonska Hispanija, Tatjana, Tempelj Venere Genetrix, Teofan Spovednik, Tetovo, Tetrarhija, Timotej, Tingiška Mavretanija, Trg svetega Marka, Benetke, Tripolitanija, Uzurpator, V. legija Macedonica, Valentinijan II., Veksilacija, Veronski seznam, Vichy, Viktorin Ptujski, Viminacium, Volubilis, Zgodovina Armenije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgornja Švabska, Zosim, 1. Dioklecijanov edikt o krščanstvu, 1. maj, 17. november, 2. Dioklecijanov edikt o krščanstvu, 245, 284, 285, 3. december, 3. Dioklecijanov edikt o krščanstvu, 305, 316, 4. Dioklecijanov edikt o krščanstvu.