Kazalo
126 odnosi: Afriški volk, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Balas, Amathus, Amazonski deževni gozd, Amenemhet III., Antične olimpijske igre, Apuani, Arijarat I. Kapadoški, Aristip iz Kirene, Arkamani, Artakserks III., Artemizija II. Karijska, Asjut, Astjag, Atal (general), Atos (gora), Autokrator, Avzoni, Babilonska trdnjava, Babilonski viseči vrtovi, Bardilis, Behistunski napis, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Isu, Bitka pri Pteriji, Bosporsko kraljestvo, Cefalù, Cippus iz Melqarta, Cisalpska Galija, Cornwall, Crotone (pokrajina), Darej III., Dinokrat, Dion, Pieria, Dioniz, Dolina templjev, Dorska selitev, Dvanajsta egipčanska dinastija, Egejska civilizacija, Ekvi, Etna, Excerpta Constantiniana, Fajstos, Filip II. Makedonski, Galija, Giganti (mitologija), Grška mitologija, Grško gledališče v Sirakuzah, Grško-perzijske vojne, ... Razširi indeks (76 več) »
Afriški volk
Afriški volk (znanstveno ime Canis lupaster) je predstavnik družine psov, ki izvira iz Severne in Zahodne Afrike, Sahela, severovzhodne Afrike in Afriškega roga.
Poglej Diodor Sicilski in Afriški volk
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Diodor Sicilski in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Balas
Aleksander I. Teopator Everget z vzdevkom Balas (starogrško, Aleksandros Balas) je bil vladar grškega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 150/poletja 152 do avgusta 145 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Aleksander Balas
Amathus
Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Amathus
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Diodor Sicilski in Amazonski deževni gozd
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Amenemhet III.
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Diodor Sicilski in Antične olimpijske igre
Apuani
Apuani so bili eno najbolj neustrašnih in najmočnejših ligurskih plemen, ki so živela v starodavni severozahodni Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Apuani
Arijarat I. Kapadoški
Arijarat I. Kapadoški (starogrško Ἀριαράθης), verjetno zadnji kapadoški satrap v službi Perzijskega cesarstva (331/ 330 pr. n. št.-322 pr. n. št.), * ni znano, † 322 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Arijarat I. Kapadoški
Aristip iz Kirene
Aristip iz Kirene, starogrški filozof, utemeljitelj kirenške šole hedonizma, Sokratov učenec, * 435 pr. n. št., Kirena, Antična Grčija (danes Libija), † 356 pr. n. št., Kirena.
Poglej Diodor Sicilski in Aristip iz Kirene
Arkamani
Arkamani, tudi Arkamaniko,Török (2008), str.
Poglej Diodor Sicilski in Arkamani
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Diodor Sicilski in Artakserks III.
Artemizija II. Karijska
Artemizija II.
Poglej Diodor Sicilski in Artemizija II. Karijska
Asjut
Asjut (arabsko أسيوط, Asyūṭ, koptsko Siowt) je glavno mesto egiptovske province Asjut in sedež ene od največjih koptskih katoliških škofij v državi.
Poglej Diodor Sicilski in Asjut
Astjag
Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Astjag
Atal (general)
Atal (grško: Άτταλος), vpliven dvorjan in vojskovodja makedonskega kralja Filipa II., * okoli 390 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Atal (general)
Atos (gora)
Gora Atos (Ἄθως) je gora na polotoku Atos v severovzhodni Grčiji. Je pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva. Goro in večji del polotoka Atos kot avtonomno regijo v Grčiji upravlja meniška skupnost gore Atos, ki je cerkveno pod neposredno jurisdikcijo ekumenskega patriarha iz Carigrada.
Poglej Diodor Sicilski in Atos (gora)
Autokrator
Konstantina VII. Porfirogeneta; napis se bere: Konstantin, Bogu zvest, ''autokratōr'' in ''basileus'' Rimljanov Autokratōr (grško αὐτοκράτωρ, mn. αὐτοκράτορες iz grškega αὐτός in κράτος, slovensko samodržec, avtokrat) je bila grška epiteta za posameznika, ki je izvajal absolutno oblast brez omejevanja nadrejenih.
Poglej Diodor Sicilski in Autokrator
Avzoni
Ozemlje Avrunkov Avzoni (starogrško (Αὔσονες, Ausones, latinsko Aurunci, italijansko Ausoni) je ime, ki so ga grški pisci uporabljali za opis različnih italskih ljudstev, naseljenih v južnem in osrednjem delu Apeninskega polotoka.Encyclopædia Britannica, s.
Poglej Diodor Sicilski in Avzoni
Babilonska trdnjava
Babilonska trdnjava (arabsko حصن بابليون, koptsko ⲡⲁⲃⲓⲗⲱⲛ ali Ⲃⲁⲃⲩⲗⲱⲛ) je bila starodavna trdnjava v Nilovi delti na mestu, ki je zdaj znano kot Koptski Kairo.
Poglej Diodor Sicilski in Babilonska trdnjava
Babilonski viseči vrtovi
V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.
Poglej Diodor Sicilski in Babilonski viseči vrtovi
Bardilis
Bardilis (grško: Βάρδυλλις ali Βάρδυλις), kralj in morda ustanovitelj Dardanskega kraljestva, ki je vladal od leta 385 do 358 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Bardilis
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Diodor Sicilski in Behistunski napis
Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.
Poglej Diodor Sicilski in Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Isu
Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski.
Poglej Diodor Sicilski in Bitka pri Isu
Bitka pri Pteriji
Bitka pri Pteriji (antično grško, Ptería) je bil vojaški spopad med perzijsko vojsko Kira II. Velikega in napadalsko vojsko lidijskega kralja Kreza leta 547 pr. n. št..
Poglej Diodor Sicilski in Bitka pri Pteriji
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Diodor Sicilski in Bosporsko kraljestvo
Cefalù
Cefalù, Cephaloedium, Κεφαλοίδιον), je mesto in občina v italijanskem metropolitanskem mestu Palermo, ki leži ob tirenski obali Sicilije približno 70 km vzhodno od glavnega mesta dežele in 185 km zahodno od Messine. Mesto s nekaj manj kot 14.000 prebivalci je ena glavnih turističnih znamenitosti v regiji.
Poglej Diodor Sicilski in Cefalù
Cippus iz Melqarta
Cippus iz Melqarta je skupno ime za dva feničanska marmorna cippusa, ki sta bila odkrita na Malti v nedokumentiranih okoliščinah in datirana v 2.
Poglej Diodor Sicilski in Cippus iz Melqarta
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Cisalpska Galija
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Diodor Sicilski in Cornwall
Crotone (pokrajina)
Pokrajina Crotone (v italijanskem izvirniku Provincia di Crotone), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.
Poglej Diodor Sicilski in Crotone (pokrajina)
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Diodor Sicilski in Darej III.
Dinokrat
Sodobna gravura Dinokratovega predloga za preoblikovanje Atosa v Aleksandrov spomenik Dinokrat z Rodosa (grško, Deinokrátis o Ródios), znan tudi kot Deinokrat, Dimokrat, Hirokrat in Stratikrat, je bil grški arhitekt in tehnični svetovalec Aleksandra Velikega, ki je deloval v zadnji četrtini 4.
Poglej Diodor Sicilski in Dinokrat
Dion, Pieria
Dion (Δίον;, Δῖον;, Dium) je vas in občinska enota v občini Dion-Olympos v regionalni enoti Pieria, Osrednja Makedonija, Grčija.
Poglej Diodor Sicilski in Dion, Pieria
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Diodor Sicilski in Dioniz
Dolina templjev
Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Dolina templjev
Dorska selitev
Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.
Poglej Diodor Sicilski in Dorska selitev
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Diodor Sicilski in Dvanajsta egipčanska dinastija
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Diodor Sicilski in Egejska civilizacija
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Ekvi
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Diodor Sicilski in Etna
Excerpta Constantiniana
Excerpta Constantiniana (latinsko Excerpta Constantiniana, Excerpta Historica ali preprosto Excerpta, grško, Eklogai, slovensko Konstantinski izvlečki ali odlomki) je bila grška antologija v 53 zvezkih z odlomki del vsaj 25 zgodovinarjev.
Poglej Diodor Sicilski in Excerpta Constantiniana
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Diodor Sicilski in Fajstos
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Diodor Sicilski in Filip II. Makedonski
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Diodor Sicilski in Galija
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Diodor Sicilski in Giganti (mitologija)
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Diodor Sicilski in Grška mitologija
Grško gledališče v Sirakuzah
Grško gledališče v Sirakuzah stoji na južnih pobočjih hriba Temenite s pogledom na sodobno mesto Sirakuze na jugovzhodu Sicilije.
Poglej Diodor Sicilski in Grško gledališče v Sirakuzah
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Diodor Sicilski in Grško-perzijske vojne
Hanon (Hanibalov sin)
Hanon je bil kartažanski general med prvo punsko vojno (264- 241 pr. n.št.).
Poglej Diodor Sicilski in Hanon (Hanibalov sin)
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Diodor Sicilski in Havara
Hebridi
Zahodna Škotska s Hebridi Hebridi (angleško The Hebrides, gelsko Innse Gall) so arhipelag, dolg okoli 200 kilometrov, ob zahodni obali Škotske v Hebridskem morju.
Poglej Diodor Sicilski in Hebridi
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Diodor Sicilski in Hekatomen
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Helenistično obdobje
Hieron II.
Zevsov oltar v Sirakuzah, ki ga je zgradil Hieron II. Kovanec s podobo Hieronove žene Filistis Hieron II. (grško: Hieron II) je bil grški kralj Sirakuz na Siciliji, ki je vladal od leta 270 do 215 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Hieron II.
Himera (mesto)
Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.
Poglej Diodor Sicilski in Himera (mesto)
Hipaspisti
Hipaspist Hipaspist (grško: Ὑπασπιστής), ščitonosec ali oproda, kasneje pripadnik elitnih vojaških enot Filipa II. Makedonskega, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov.
Poglej Diodor Sicilski in Hipaspisti
Idriej
Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Idriej
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Diodor Sicilski in Kačji steber
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Diodor Sicilski in Kaba (svetišče)
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Diodor Sicilski in Kapadokija
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Diodor Sicilski in Kartagina (mesto)
Kasander Makedonski
Kasander (grško: Κάσσανδρος Ἀντίπατρος), sin makedonskega kralja Antipatra, od leta 305 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Kasander Makedonski
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Kefren
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Diodor Sicilski in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Diodor Sicilski in Keltiberi
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Diodor Sicilski in Keops
Kidonija
Izkopavanja minojskega mesta Kidonija. Kastelli-četrt: Hania, Kreta, Grčija Kidonija je bila starodavna mestna država na severozahodni obali otoka Kreta.
Poglej Diodor Sicilski in Kidonija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Diodor Sicilski in Kir II.
Kirenija
Kirenija (grško Κερύνεια lokalno; turško Girne) je mesto na severni obali Cipra, znano po zgodovinskem pristanišču in gradu.
Poglej Diodor Sicilski in Kirenija
Kraljestvo Kuš
Kraljestvo Kuš je starodavno afriško kraljestvo, ki je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila in reke Atbara, kjer je zdaj Republika Sudan.
Poglej Diodor Sicilski in Kraljestvo Kuš
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Diodor Sicilski in Ksantos
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Diodor Sicilski in Ktezij
Kuros
Kuros (stara grščina: κοῦρος) je sodoben izraz za prostostoječe antične grške kipe, ki se začnejo prvič pojavljati v arhaičnem obdobju v Grčiji in predstavljajo gole moške mladeniče.
Poglej Diodor Sicilski in Kuros
Kvint Kurcij Ruf
Kvint Kurcij Ruf (latinsko Quintus Curtius Rufus) je rimski zgodovinar, ki je živel v času vladavine rimskega cesarja Klavdija (41-54 n. št.) ali Vespazijana (69-79 n. št.). Njegovo edino ohranjeno delo, Historiae Alexandri Magni, je biografija Aleksandra Velikega v latinščini v desetih knjigah, od katerih sta prvi dve izgubljeni, preostalih osem pa je nepopolnih.
Poglej Diodor Sicilski in Kvint Kurcij Ruf
Laodamija
V grški mitologiji je Laodamija (grško) lahko.
Poglej Diodor Sicilski in Laodamija
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Liguri
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Diodor Sicilski in Ljudstva antične Italije
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Diodor Sicilski in Makedonija (kraljestvo)
Marsias
V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.
Poglej Diodor Sicilski in Marsias
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Diodor Sicilski in Memfis, Egipt
Mira (kadilo)
Mira (/ mɜːr /; iz aramejščine, a glej § etimologija) je naravna guma ali smola, pridobljena iz številnih majhnih, trnatih drevesnih vrst iz rodu Commiphora.
Poglej Diodor Sicilski in Mira (kadilo)
Mitograf
''Heziod in Muza'', Gustave Moreau (1891) Mitograf je oseba, ki se ukvarja z znanstvenim in filološkim zbiranjem ter interpretacijo mitov.
Poglej Diodor Sicilski in Mitograf
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Diodor Sicilski in Mojzes
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Poglej Diodor Sicilski in Molosi
Monunij
Monunij I (grško: Μονούνιος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Monunij
Nabatejci
Nabatejci (ٱلْأَنْبَاط,, singular النبطي,; compare translit; Nabataeus), so bili arabsko ljudstvo, ki so naselili severno Arabijo in južni Levant, njihova naselja, najpogosteje domnevno glavno mesto Petra, od leta 37 – okoli 100 n. št.
Poglej Diodor Sicilski in Nabatejci
Nabatejsko kraljestvo
Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.
Poglej Diodor Sicilski in Nabatejsko kraljestvo
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Diodor Sicilski in Nafta
Neferit I.
Nefarud I. ali Najfaurud I., bolj znan po svojem heleniziranem imenu Neferit I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj 29.
Poglej Diodor Sicilski in Neferit I.
Nubija
Nubija je območje ob reki Nil, ki je bila v današnjem severnem Sudanu in južnem delu Egipta.
Poglej Diodor Sicilski in Nubija
Numantinska vojna
Numantinska vojna oziroma tretja keltiberska vojna je bila vojna med Rimljani in prebivalci mesta Numancije, ki je ležalo na severovzhodu današnje Španije v provinci Soria.
Poglej Diodor Sicilski in Numantinska vojna
Olimpijada
Stadion v Olimpiji Olimpijada je obdobje štirih let, povezano s starodavnimi Olimpijskimi igrami v antični Grčiji.
Poglej Diodor Sicilski in Olimpijada
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Diodor Sicilski in Parma
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Diodor Sicilski in Partsko cesarstvo
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Diodor Sicilski in Peonija
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Diodor Sicilski in Perzepolis
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Diodor Sicilski in Petra (Jordanija)
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Diodor Sicilski in Pireneji
Plevrat I.
Plevrat I. (antično grško: Πλευράτος), ilirski kralj tavlantske države, ki je vladal približno od leta 356 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Plevrat I.
Poliperhon
Poliperhon (grško, Polipérhon) je bil makedonski general, ki je služil Filipu II. Makedonskemu in njegovemu sinu Aleksandru Velikemu.
Poglej Diodor Sicilski in Poliperhon
Psametik IV.
Psametik IV. je bil domnevni staroegipčanski faraon, ki je morda vladal v 480.
Poglej Diodor Sicilski in Psametik IV.
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Diodor Sicilski in Puni
Ramesseum
Ramesseum je spominski tempelj (ali pogrebni tempelj) faraona Ramzesa II. (tudi "Ramzesa Velikega").
Poglej Diodor Sicilski in Ramesseum
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Diodor Sicilski in Ramzes II.
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Diodor Sicilski in Sais
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Samnitske vojne
Segesta
Segesta (grško: Ἔγεστα, Egesta ali Σέγεστα, Ségesta ali Αἴγεστα, Aígesta; sicilijansko Siggésta) je bilo eno večjih mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji.
Poglej Diodor Sicilski in Segesta
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Selinunt
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Diodor Sicilski in Semiramida
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Diodor Sicilski in Seznam asirskih vladarjev
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Diodor Sicilski in Sidon
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Diodor Sicilski in Sikuli
Soluntum
Soluntum ali Solus je bilo starodavno mesto ob Tirenski obali Sicilije blizu današnje občine Santa Flavia v Italiji.
Poglej Diodor Sicilski in Soluntum
St. Michael's Mount
St.
Poglej Diodor Sicilski in St. Michael's Mount
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Diodor Sicilski in Stari Egipt
Staroegipčanska mitologija
Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.
Poglej Diodor Sicilski in Staroegipčanska mitologija
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Diodor Sicilski in Sveti odred Tebancev
Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)
Tempelj olimpskega Zevsa (ali Olimpejon, ki je bil v Italiji znan kot Tempio di Giove Olimpico) v Agrigentu na Siciliji je bil največji dorski tempelj, kdaj koli zgrajen, čeprav ni bil nikoli dokončan in je zdaj v ruševinah.
Poglej Diodor Sicilski in Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)
Termessos
Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Diodor Sicilski in Termessos
Tindari
Tindari (italijansko:; sicilijansko: Lu Tìnnaru), starodavni Tyndaris (starogrško: Τυνδαρίς, Strabon) ali Tyndarion (Τυνδάριον, Ptolemaj), je majhno mesto, frazione (predmestje ali občina) v občini Patti in latinsko katoliški naslovni sedež.
Poglej Diodor Sicilski in Tindari
Umirajoči Galačan
Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.
Poglej Diodor Sicilski in Umirajoči Galačan
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Diodor Sicilski in Vergina
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Diodor Sicilski in Vezuv
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Diodor Sicilski in Zlato