Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Šjan, Čangan, Čin Ši Huang, Bjendžong, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Cesarska citadela Thăng Long, Džičeng, Dinastija Čing, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dzidži tongdžjan, Fengdžjan, Fusu, Han Fej, Hešibi, Hebej, Henan, Hongkong, Huang Dzongši, Huangšan, Imperij, Jan (država), Jangce, Kitajska, Kitajska kaligrafija, Kitajska palača, Kitajska pisava, Kitajski priimek, Knjiga dokumentov, Konfucij, Legalizem (kitajska filozofija), Letopisi vojskujočih se držav, Liaodong, Lingču, Ljudska republika Kitajska, Mavzolej prvega cesarja Čina, Modu, Modzi, Mongolija, Ningšja, Notranja Mongolija, Obdobje vojskujočih se držav, Ordoška kultura, Pipa (glasbilo), Pontonski most, Posmrtno ime, Sečuan, Sima Guang, Slikanje s črnilom, Starodavna Kitajska, ..., Stolp, Sundzi, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Vladarska rodbina, Vu, cesar Hana, Vzhodna filozofija, Zgodovina vrtov, 206 pr. n. št., 221 pr. n. št.. Razširi indeks (9 več) »
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Dinastija Čin in Šjan · Poglej več »
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Novo!!: Dinastija Čin in Čangan · Poglej več »
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in Čin Ši Huang · Poglej več »
Bjendžong
Pronunciation Bjendžong (kitajsko 編鐘) je starodavno kitajsko glasbilo, sestavljeno iz niza bronastih zvonov, na katere se igra melodično.
Novo!!: Dinastija Čin in Bjendžong · Poglej več »
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in Cesar Gaodzu iz dinastije Han · Poglej več »
Cesarska citadela Thăng Long
Cesarska citadela Thăng Long (Hoàng thành Thăng Long; chữ Hán), dobesedno »Cesarska citadela vzhajajočega zmaja« z nekdanjim cesarskim mestom je stala na zahodnem bregu reke Sông Hồng v Hanoju, glavnem mestu Vietnama.
Novo!!: Dinastija Čin in Cesarska citadela Thăng Long · Poglej več »
Džičeng
Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga.
Novo!!: Dinastija Čin in Džičeng · Poglej več »
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Dinastija Čing · Poglej več »
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in Dinastija Džov · Poglej več »
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Novo!!: Dinastija Čin in Dinastija Han · Poglej več »
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Novo!!: Dinastija Čin in Dzidži tongdžjan · Poglej več »
Fengdžjan
Fengdžjan (kitajsko 封建, dobesedno razmejitev in ustanovitev) je bil decentraliziran upravni sistem v starodavni Kitajski, podoben konfederaciji.
Novo!!: Dinastija Čin in Fengdžjan · Poglej več »
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Novo!!: Dinastija Čin in Fusu · Poglej več »
Han Fej
Han Fej (/hɑːn/; tradicionalna kitajščina: 韓非; poenostavljena kitajščina: 韩非; pinjin: Hán Fēi; ok. 280 – 233 pr. n. št.), poznan tudi kot Han Fej Dzi, kitajski politični filozof in državnik, utemeljitelj legalizma, * 280 p. n. št., † 233 p. n. št. Velja za enega najpomembnejših klasikov politične filozofije stare Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Han Fej · Poglej več »
Hešibi
Hešibi (poslovenjeno disk iz žada gospoda Heja) je bil sveti ceremonialni bi (disk iz žada z luknjo v sredini), ki je imel pomembno vlogo v kitajski zgodovini.
Novo!!: Dinastija Čin in Hešibi · Poglej več »
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Hebej · Poglej več »
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Novo!!: Dinastija Čin in Henan · Poglej več »
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Hongkong · Poglej več »
Huang Dzongši
Huang Dzongši (kitajsko: 黃宗羲; pinjin: Huang Zongxi), vljudnostno ime Tajčong (kitajsko: 太冲; pinjin: Taichong), kitajski novokonfucijanski filozof, družbeni in politični aktivist ter enciklopedični znanstvenik, ki je preučeval zgodovino, geografijo, matematiko, astronomijo, teorijo glasbe in koledarske izračune, * 24. september 1610, Jujao, Džedžjang, Kitajska, † 12. avgust 1695, Jujao, Džedžjang, Kitajska).
Novo!!: Dinastija Čin in Huang Dzongši · Poglej več »
Huangšan
Huangšan (kitajsko: 黄山) Bernstein, pp.
Novo!!: Dinastija Čin in Huangšan · Poglej več »
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Novo!!: Dinastija Čin in Imperij · Poglej več »
Jan (država)
url-status.
Novo!!: Dinastija Čin in Jan (država) · Poglej več »
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Novo!!: Dinastija Čin in Jangce · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Dinastija Čin in Kitajska · Poglej več »
Kitajska kaligrafija
Kitajska kaligrafija (tradicionalne pismenke: 書法, poenostavljene pismenke: 书法; pinyin: shūfǎ) predstavlja več kot tisoč let staro tradicijo, ki se je razvila z nastankom kitajske pisave in se je do danes ohranila kot samostojna zvrst umetnosti.
Novo!!: Dinastija Čin in Kitajska kaligrafija · Poglej več »
Kitajska palača
Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava.
Novo!!: Dinastija Čin in Kitajska palača · Poglej več »
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi. Kangšijev besednjak vsebuje okrog 47.000 kitajskih pismenk. Nekateri besednjaki jih imajo tudi do 80.000, vendar gre za redko uporabljene besede. poenostavljeni obliki (levo) V novejšem času se je na Kitajskem precej razširila tudi uporaba latinice - glej članek pinyin.
Novo!!: Dinastija Čin in Kitajska pisava · Poglej več »
Kitajski priimek
Kitajske priimke uporabljajo Kitajci Han, sinizirane etnične skupine na Kitajskem, Tajvanu, Koreji in Vietnamu in čezmorske kitajske skupnosti po vsem svetu, na primer v Singapurju in Maleziji.
Novo!!: Dinastija Čin in Kitajski priimek · Poglej več »
Knjiga dokumentov
Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Knjiga dokumentov · Poglej več »
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Novo!!: Dinastija Čin in Konfucij · Poglej več »
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Novo!!: Dinastija Čin in Legalizem (kitajska filozofija) · Poglej več »
Letopisi vojskujočih se držav
Letopisi vojskujočih se držav ali Strategije vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國策, Džan guo ce, Wade–Giles Čan kuo ce) je starodavno kitajsko besedilo, ki vsebuje pripovedi o političnih manipulacijah in vojskovanju v obdobju vojskujočih se držav (5.-3. stoletje pr. n. št. Letopisi so pomembno besedilo, ker opisujejo strategije in politične poglede šole diplomacije iz razkriva zgodovinske in socialne značilnosti tistega časa.
Novo!!: Dinastija Čin in Letopisi vojskujočih se držav · Poglej več »
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Liaodong · Poglej več »
Lingču
Lingču, znan tudi kot kanal Dou ali kanal Šjangan je vodni kanal v okrožju Šingan v severozahodnem kotu avtonomne pokrajine Guangši na Kitajskem.
Novo!!: Dinastija Čin in Lingču · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Dinastija Čin in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Novo!!: Dinastija Čin in Mavzolej prvega cesarja Čina · Poglej več »
Modu
Modu, Modun ali Maodun (poenostavljeno kitajsko 冒顿单于, tradicionalno kitajsko 冒頓單于, pinjin Mòdú Chányú, Mòdùn Chányú ali Màodùn Chányú, iz starokitajskega (220 pr. n. št.): *mouᴴ-tuən ali *mək-tuən) je bil sin Toumana in ustanovitelj cesarstva Šiungnu na Mongolski planoti.
Novo!!: Dinastija Čin in Modu · Poglej več »
Modzi
Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.
Novo!!: Dinastija Čin in Modzi · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Dinastija Čin in Mongolija · Poglej več »
Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Novo!!: Dinastija Čin in Ningšja · Poglej več »
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Dinastija Čin in Notranja Mongolija · Poglej več »
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Novo!!: Dinastija Čin in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »
Ordoška kultura
language.
Novo!!: Dinastija Čin in Ordoška kultura · Poglej več »
Pipa (glasbilo)
Pipa je štiristrunsko kitajsko glasbilo, ki sodi v skupino glasbil s prečkami (弹拨乐器/彈撥樂器).
Novo!!: Dinastija Čin in Pipa (glasbilo) · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Dinastija Čin in Pontonski most · Poglej več »
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Novo!!: Dinastija Čin in Posmrtno ime · Poglej več »
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Novo!!: Dinastija Čin in Sečuan · Poglej več »
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Novo!!: Dinastija Čin in Sima Guang · Poglej več »
Slikanje s črnilom
Slikanje s črnilom je vrsta azijskega slikanje s čopičem, ki uporablja črno črnilo, kot se uporablja v azijski kaligrafiji, v različnih koncentracijah.
Novo!!: Dinastija Čin in Slikanje s črnilom · Poglej več »
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Novo!!: Dinastija Čin in Starodavna Kitajska · Poglej več »
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Novo!!: Dinastija Čin in Stolp · Poglej več »
Sundzi
Sundzi (kitajsko: 孫子; pinjin: Sūnzǐ, tudi Sun Cu ali Sun-dzi; rojstno ime: Sun Vu ali Čangčing), kitajski general, diplomat in vojaški teoretik, * 544 pr. n. št., † 496 pr. n. št. predvidevano v provinci Vu.
Novo!!: Dinastija Čin in Sundzi · Poglej več »
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Novo!!: Dinastija Čin in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske · Poglej več »
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Novo!!: Dinastija Čin in Vladarska rodbina · Poglej več »
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in Vu, cesar Hana · Poglej več »
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Novo!!: Dinastija Čin in Vzhodna filozofija · Poglej več »
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Novo!!: Dinastija Čin in Zgodovina vrtov · Poglej več »
206 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. 160. pr. n. št. 150. pr. n. št. Leta: 211 pr. n. št. 210 pr. n. št. 209 pr. n. št. 208 pr. n. št. 207 pr. n. št. - 206 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in 206 pr. n. št. · Poglej več »
221 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. Leta: 226 pr. n. št. 225 pr. n. št. 224 pr. n. št. 223 pr. n. št. 222 pr. n. št. - 221 pr.
Novo!!: Dinastija Čin in 221 pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Dinastija Qin, Dinastija Č'in.
