Kazalo
58 odnosi: Šjan, Čangan, Čin Ši Huang, Bjendžong, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Cesarska citadela Thăng Long, Džičeng, Dinastija Čing, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dzidži tongdžjan, Fengdžjan, Fusu, Han Fej, Hešibi, Hebej, Henan, Hongkong, Huang Dzongši, Huangšan, Imperij, Jan (država), Jangce, Kitajska, Kitajska kaligrafija, Kitajska palača, Kitajska pisava, Kitajski priimek, Knjiga dokumentov, Konfucij, Legalizem (kitajska filozofija), Letopisi vojskujočih se držav, Liaodong, Lingču, Ljudska republika Kitajska, Mavzolej prvega cesarja Čina, Modu, Modzi, Ningšja, Notranja Mongolija, Obdobje vojskujočih se držav, Ordoška kultura, Pipa (glasbilo), Pontonski most, Posmrtno ime, Sečuan, Sima Guang, Slikanje s črnilom, Starodavna Kitajska, Stolp, ... Razširi indeks (8 več) »
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Dinastija Čin in Šjan
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Dinastija Čin in Čangan
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Dinastija Čin in Čin Ši Huang
Bjendžong
Pronunciation Bjendžong (kitajsko 編鐘) je starodavno kitajsko glasbilo, sestavljeno iz niza bronastih zvonov, na katere se igra melodično.
Poglej Dinastija Čin in Bjendžong
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Dinastija Čin in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesarska citadela Thăng Long
Cesarska citadela Thăng Long (Hoàng thành Thăng Long; chữ Hán), dobesedno »Cesarska citadela vzhajajočega zmaja« z nekdanjim cesarskim mestom je stala na zahodnem bregu reke Sông Hồng v Hanoju, glavnem mestu Vietnama.
Poglej Dinastija Čin in Cesarska citadela Thăng Long
Džičeng
Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga.
Poglej Dinastija Čin in Džičeng
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Dinastija Čing
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Dinastija Čin in Dinastija Džov
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Dinastija Čin in Dinastija Han
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Poglej Dinastija Čin in Dzidži tongdžjan
Fengdžjan
Fengdžjan (kitajsko 封建, dobesedno razmejitev in ustanovitev) je bil decentraliziran upravni sistem v starodavni Kitajski, podoben konfederaciji.
Poglej Dinastija Čin in Fengdžjan
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Poglej Dinastija Čin in Fusu
Han Fej
Han Fej (/hɑːn/; tradicionalna kitajščina: 韓非; poenostavljena kitajščina: 韩非; pinjin: Hán Fēi; ok. 280 – 233 pr. n. št.), poznan tudi kot Han Fej Dzi, kitajski politični filozof in državnik, utemeljitelj legalizma, * 280 p. n. št., † 233 p.
Poglej Dinastija Čin in Han Fej
Hešibi
Hešibi (poslovenjeno disk iz žada gospoda Heja) je bil sveti ceremonialni bi (disk iz žada z luknjo v sredini), ki je imel pomembno vlogo v kitajski zgodovini.
Poglej Dinastija Čin in Hešibi
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Hebej
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Dinastija Čin in Henan
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Hongkong
Huang Dzongši
Huang Dzongši (kitajsko: 黃宗羲; pinjin: Huang Zongxi), vljudnostno ime Tajčong (kitajsko: 太冲; pinjin: Taichong), kitajski novokonfucijanski filozof, družbeni in politični aktivist ter enciklopedični znanstvenik, ki je preučeval zgodovino, geografijo, matematiko, astronomijo, teorijo glasbe in koledarske izračune, * 24.
Poglej Dinastija Čin in Huang Dzongši
Huangšan
Huangšan (kitajsko: 黄山) Bernstein, pp.
Poglej Dinastija Čin in Huangšan
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Dinastija Čin in Imperij
Jan (država)
url-status.
Poglej Dinastija Čin in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Dinastija Čin in Jangce
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Dinastija Čin in Kitajska
Kitajska kaligrafija
Kitajska kaligrafija (tradicionalne pismenke: 書法, poenostavljene pismenke: 书法; pinyin: shūfǎ) predstavlja več kot tisoč let staro tradicijo, ki se je razvila z nastankom kitajske pisave in se je do danes ohranila kot samostojna zvrst umetnosti.
Poglej Dinastija Čin in Kitajska kaligrafija
Kitajska palača
Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava.
Poglej Dinastija Čin in Kitajska palača
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Dinastija Čin in Kitajska pisava
Kitajski priimek
Kitajske priimke uporabljajo Kitajci Han, sinizirane etnične skupine na Kitajskem, Tajvanu, Koreji in Vietnamu in čezmorske kitajske skupnosti po vsem svetu, na primer v Singapurju in Maleziji.
Poglej Dinastija Čin in Kitajski priimek
Knjiga dokumentov
Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Knjiga dokumentov
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Poglej Dinastija Čin in Konfucij
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Poglej Dinastija Čin in Legalizem (kitajska filozofija)
Letopisi vojskujočih se držav
Letopisi vojskujočih se držav ali Strategije vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國策, Džan guo ce, Wade–Giles Čan kuo ce) je starodavno kitajsko besedilo, ki vsebuje pripovedi o političnih manipulacijah in vojskovanju v obdobju vojskujočih se držav (5.-3. stoletje pr. n.
Poglej Dinastija Čin in Letopisi vojskujočih se držav
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Liaodong
Lingču
Lingču, znan tudi kot kanal Dou ali kanal Šjangan je vodni kanal v okrožju Šingan v severozahodnem kotu avtonomne pokrajine Guangši na Kitajskem.
Poglej Dinastija Čin in Lingču
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Dinastija Čin in Ljudska republika Kitajska
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Dinastija Čin in Mavzolej prvega cesarja Čina
Modu
Modu, Modun ali Maodun (poenostavljeno kitajsko 冒顿单于, tradicionalno kitajsko 冒頓單于, pinjin Mòdú Chányú, Mòdùn Chányú ali Màodùn Chányú, iz starokitajskega (220 pr. n. št.): *mouᴴ-tuən ali *mək-tuən) je bil sin Toumana in ustanovitelj cesarstva Šiungnu na Mongolski planoti.
Poglej Dinastija Čin in Modu
Modzi
Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.
Poglej Dinastija Čin in Modzi
Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Dinastija Čin in Ningšja
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Čin in Notranja Mongolija
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Dinastija Čin in Obdobje vojskujočih se držav
Ordoška kultura
language.
Poglej Dinastija Čin in Ordoška kultura
Pipa (glasbilo)
Pipa je štiristrunsko kitajsko glasbilo, ki sodi v skupino glasbil s prečkami (弹拨乐器/彈撥樂器).
Poglej Dinastija Čin in Pipa (glasbilo)
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Dinastija Čin in Pontonski most
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej Dinastija Čin in Posmrtno ime
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Dinastija Čin in Sečuan
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Poglej Dinastija Čin in Sima Guang
Slikanje s črnilom
Slikanje s črnilom je vrsta azijskega slikanje s čopičem, ki uporablja črno črnilo, kot se uporablja v azijski kaligrafiji, v različnih koncentracijah.
Poglej Dinastija Čin in Slikanje s črnilom
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Poglej Dinastija Čin in Starodavna Kitajska
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Dinastija Čin in Stolp
Sundzi
Sundzi (kitajsko: 孫子; pinjin: Sūnzǐ, tudi Sun Cu ali Sun-dzi; rojstno ime: Sun Vu ali Čangčing), kitajski general, diplomat in vojaški teoretik, * 544 pr. n. št., † 496 pr. n. št. predvidevano v provinci Vu.
Poglej Dinastija Čin in Sundzi
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Dinastija Čin in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Dinastija Čin in Vladarska rodbina
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Dinastija Čin in Vu, cesar Hana
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Dinastija Čin in Vzhodna filozofija
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Dinastija Čin in Zgodovina vrtov
206 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej Dinastija Čin in 206 pr. n. št.
221 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št.
Poglej Dinastija Čin in 221 pr. n. št.
Prav tako znan kot Dinastija Qin, Dinastija Č'in.