Kazalo
165 odnosi: Analekti, Armilarna sfera, Šen Jue, Šindžjang, Šining, Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Štiriindvajset zgodovin, Šu (kraljestvo), Šu Han, Šuan (dinastija Han), Čangan, Čin Ši Huang, Činghaj, Činghaj (jezero), Čong (dinastija Han), Bajkalsko jezero, Bambusni letopisi, Ban Gu, Cao Cao, Cao Pi, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Citadela Cổ Loa, Džang Čjan, Džang Heng, Džangdžjašanska hanska bambusna besedila, Džao (država), Dži (dinastija Han), Džičeng, Džinši, Džungarija, Džunka, Devet poglavij matematične umetnosti, Dinastija Šang, Dinastija Šin, Dinastija Čin, Dinastija Lju Song, Dzidži tongdžjan, Fengdžjan, Ferganska dolina, Fu Ši, Gansu, Geografija Kitajske, Gnomon, Guidžov, Han, Han (država), Han Ju, Handan, Hanoj, ... Razširi indeks (115 več) »
Analekti
Analekti (kitajsko 論語, pinjin Lúnyǔ, starokitajsko u ŋ(r)aʔ), v prevodu Izbrani izreki, znani tudi kot Konfucijevi analekti, Konfucijevi izreki in Lun Ju, so starodavna kitajska knjiga, sestavljena iz velike zbirke izrekov in idej, pripisanih kitajskemu filozofu Konfuciju in njegovim sodobnikom.
Poglej Dinastija Han in Analekti
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Dinastija Han in Armilarna sfera
Šen Jue
Šen Jue z vljudnostnim imenom Šjuven (休文) je bil kitajski zgodovinar, glasbeni teoretik, pesnik in politik, ki je služil cesarjem dinastij Liu Song, Južni Či in Ljang, * 441, Hudžov, provinca Džedžjang, † 1. maj 513.
Poglej Dinastija Han in Šen Jue
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Dinastija Han in Šindžjang
Šining
Šining (pinjin: Xining) je glavno mesto province Činghaj v zahodni Kitajski, in največje mesto na Veliki tibetanski planoti.
Poglej Dinastija Han in Šining
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Dinastija Han in Šiungnu
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Dinastija Han in Šjan (dinastija Han)
Štiriindvajset zgodovin
Štiriindvajset zgodovin znane tudi kot Prave zgodovine so uradne zgodovine kitajskih dinastij od obdobje od najzgodnejše dinastije leta 3000 pr.
Poglej Dinastija Han in Štiriindvajset zgodovin
Šu (kraljestvo)
Šu (kitajsko 蜀, sečuanski pinjin Su2), v zgodovinopisju znan tudi kot Starodavni Šu (kitajsko 古蜀), je bilo starodavno kraljestvo v današnji kitajski provinci Sečuan.
Poglej Dinastija Han in Šu (kraljestvo)
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.
Poglej Dinastija Han in Šu Han
Šuan (dinastija Han)
Šuan (kitajsko 漢宣帝), rojen kot Liu Bingji (kitajsko 劉病已), je bil deseti cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 74 do 48 pr.
Poglej Dinastija Han in Šuan (dinastija Han)
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Dinastija Han in Čangan
Čin Ši Huang
Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.
Poglej Dinastija Han in Čin Ši Huang
Činghaj
Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Činghaj
Činghaj (jezero)
Činghaj (青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Činghaj (jezero)
Čong (dinastija Han)
Čong (kitajsko 漢冲帝, pinjin Hàn Chōng Dì) z kitajske dinastije Han je bil deveti cesar dinastije Vzhodni Han, * 143, † 15. februar 145.
Poglej Dinastija Han in Čong (dinastija Han)
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Dinastija Han in Bajkalsko jezero
Bambusni letopisi
Bambusni letopisi (kitajsko 竹書紀年, pinjin Zhúshū Jìnián).
Poglej Dinastija Han in Bambusni letopisi
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Poglej Dinastija Han in Ban Gu
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Dinastija Han in Cao Cao
Cao Pi
Cao Pi (kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187 † 29. junij 226.
Poglej Dinastija Han in Cao Pi
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Dinastija Han in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Citadela Cổ Loa
Citadela Cổ Loa (Thành Cổ Loa) je pomembna utrjena naselbina in arheološko najdišče v današnjem okrožju Đông Anh v Hanoju, približno 17 kilometrov severno od današnjega mesta Hanoja, v zgornji nižini severno od Rdeče reke.
Poglej Dinastija Han in Citadela Cổ Loa
Džang Čjan
Džang Čjan (kitajščina:張 騫; pinjin: Zhang Qian), kitajski raziskovalec in diplomat, * 195 pr. n. št., Handžong, Šaanši, Kitajska, † 114 pr. n. št, Kitajska.
Poglej Dinastija Han in Džang Čjan
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Poglej Dinastija Han in Džang Heng
Džangdžjašanska hanska bambusna besedila
Džangdžjašanska hanska bambusna besedila so starodavna kitajska pisna dela iz obdobja dinastije Han, napisana v letih 196–186 pr.
Poglej Dinastija Han in Džangdžjašanska hanska bambusna besedila
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Džao (država)
Dži (dinastija Han)
Dži (poenostavljeno kitajsko 漢质帝, tradicionalno kitajsko 質帝, pinjin Hàn Zhì Dì) je bil kitajski cesar, deseti iz dinastije Han, * 138, † 26. julij 146.
Poglej Dinastija Han in Dži (dinastija Han)
Džičeng
Dži ali Džičeng je bilo starodavno mesto na severu Kitajske, ki je postalo najdlje neprekinjeno naseljen del sodobnega Pekinga.
Poglej Dinastija Han in Džičeng
Džinši
Vang Čjong iz dinastije Ming v obleki džinšija Džinši (kitajsko 進士, pinjin jìnshì) je bila najvišja in zadnja stopnja cesarskih izpitov v cesarski Kitajski.
Poglej Dinastija Han in Džinši
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Dinastija Han in Džungarija
Džunka
Džunka je kitajska jadrnica.
Poglej Dinastija Han in Džunka
Devet poglavij matematične umetnosti
Stran ''Devetih poglavij matematične umetnosti'', objavljenih leta 1820 Devet poglavij matematične umetnosti je kitajska knjiga o matematiki, ki jo je sestavilo več generacij učenjakov od 10.
Poglej Dinastija Han in Devet poglavij matematične umetnosti
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Šang
Dinastija Šin
Dinastija Šin (kitajsko 新朝, pinjin Xīn Cháo) je bila kratkoživa kitajska država, ki je trajala od leta 9 do 23.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Šin
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Čin
Dinastija Lju Song
Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.
Poglej Dinastija Han in Dinastija Lju Song
Dzidži tongdžjan
Dzidži tongdžjan (kitajsko 資治通鑑, pinjin Zīzhì Tōngjiàn, Wade–Giles Tzŭ1-chih4 t'ung1-chien4, dobesedno Celovita razmišljanja za pomoč pri upravljanju) je pionirsko referenčno delo v kitajskem zgodovinopisju, objavljeno leta 1084 med dinastijo Severni Song.
Poglej Dinastija Han in Dzidži tongdžjan
Fengdžjan
Fengdžjan (kitajsko 封建, dobesedno razmejitev in ustanovitev) je bil decentraliziran upravni sistem v starodavni Kitajski, podoben konfederaciji.
Poglej Dinastija Han in Fengdžjan
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Dinastija Han in Ferganska dolina
Fu Ši
Fu Ši ali Fuši (kitajsko 伏羲 ~ 伏犧 ~ 伏戲) je kulturni junak v kitajski mitologiji.
Poglej Dinastija Han in Fu Ši
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Gansu
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Dinastija Han in Geografija Kitajske
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Dinastija Han in Gnomon
Guidžov
Guidžov (alternativno Kvejčov (pinjin: Kweichow)) je kopenska provinca v jugozahodni regiji Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Guidžov
Han
Han ima več pomenov.
Poglej Dinastija Han in Han
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Dinastija Han in Han (država)
Han Ju
Han Yu (768 – 824), naziv Tuizhi (退之), je bil eden največjih mislecev, pesnik, zgodovinarjev in filozofov kitajske zgodovine ter vladni uradnik v dinastiji Tang, ki je izrazito vplival na razvoj neokonfucionizma.
Poglej Dinastija Han in Han Ju
Handan
Handan je mesto na ravni prefekture na jugozahodu kitajske province Hebei.
Poglej Dinastija Han in Handan
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Poglej Dinastija Han in Hanoj
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Hebej
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Dinastija Han in Henan
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Hongkong
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Dinastija Han in Huan (dinastija Han)
Huanglong (Sečuan)
Huanglong (kitajsko 黃龍, pinjin: Huánglóng - Rumeni zmaj) je zaščiteno območje v odročni gorski dolini v južnem delu gorovja Min Šan, ki se nahaja na severu province Sečuan, in sicer blizu mestne občine Songpan.
Poglej Dinastija Han in Huanglong (Sečuan)
Igra na deski
Šah, ena od klasičnih iger na deski Igra na igralni deski je igra za enega ali več igralcev z označeno igralno površino v obliki plošče, po kateri igralec premika igralne figure.
Poglej Dinastija Han in Igra na deski
Jan (država)
url-status.
Poglej Dinastija Han in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Dinastija Han in Jangce
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Dinastija Han in Japonska
Japonska arhitektura
Za japonsko arhitekturo (日本建築, Nihon kenčiku) so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame.
Poglej Dinastija Han in Japonska arhitektura
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Dinastija Han in Jonci
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Poglej Dinastija Han in Južna Koreja
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Junan
Kamnite svetilke
Kamnite svetilke (灯籠/灯篭/灯楼, kitajsko: dēnglóng; japonsko: tōrō, kar pomeni »svetlobna košara«, »svetlobni stolp«) so vrsta tradicionalne vzhodnoazijske svetilke, izdelane iz kamna, lesa ali kovine.
Poglej Dinastija Han in Kamnite svetilke
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Dinastija Han in Kanat
Kitajci Han
Kitájci Hán so etnična skupina in narod, ki živi na področju današnje Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Kitajci Han
Kitajska kaligrafija
Kitajska kaligrafija (tradicionalne pismenke: 書法, poenostavljene pismenke: 书法; pinyin: shūfǎ) predstavlja več kot tisoč let staro tradicijo, ki se je razvila z nastankom kitajske pisave in se je do danes ohranila kot samostojna zvrst umetnosti.
Poglej Dinastija Han in Kitajska kaligrafija
Kitajska novoletna grafika
Kitajska novoletna grafika (poenostavljena kitajščina: 年画; tradicionalna kitajščina: 年畫; pinjin: niánhuà) je vrsta tradicionalne kitajske ljudske umetnosti.
Poglej Dinastija Han in Kitajska novoletna grafika
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Dinastija Han in Kitajska pisava
Kitajski priimek
Kitajske priimke uporabljajo Kitajci Han, sinizirane etnične skupine na Kitajskem, Tajvanu, Koreji in Vietnamu in čezmorske kitajske skupnosti po vsem svetu, na primer v Singapurju in Maleziji.
Poglej Dinastija Han in Kitajski priimek
Kitajski rečni delfin
Kitajski rečni delfin ali jangceška pliskavka (znanstveno ime Lipotes vexillifer) je sladkovodni delfin, ki je živel le v reki Jangce na Kitajskem.
Poglej Dinastija Han in Kitajski rečni delfin
Knjiga dokumentov
Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Knjiga dokumentov
Knjiga Hana
Knjiga Hana ali Zgodovina Nekdanjega Hana (kitajsko 前漢書》, Čjan Han šu) je zgodovina Kitajske, dokončana leta 111 n. št., ki zajema Zahodno ali Nekdanjo dinastijo Han od prvega cesarja leta 206 pr.
Poglej Dinastija Han in Knjiga Hana
Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.
Poglej Dinastija Han in Knjiga Kasnejšega Hana
Knjiga obredov
Knjiga obredov, znana tudi kot Lidži (tradicionalno kitajsko 禮記, poenostavljeno kitajsko 礼记, pinjin Lǐjì) je zbirka besedil, ki opisujejo družbene oblike, upravo in ceremonialne obrede dinastije Džov, kot so jih razumeli v obdobju vojskujočih se držav in zgodnjih obdobjih Hana.
Poglej Dinastija Han in Knjiga obredov
Knjiga pesmi
Knjiga pesmi, Knjiga ód, Klasika poezije ali enostavno Ode ali Pesmi (詩, Ši) je najstarejša znana zbirka kitajske poezije, ki vsebuje 305 pesmi iz 11.
Poglej Dinastija Han in Knjiga pesmi
Knjiga Veja
Knjiga Veja, kitajsko Vej Šu, je klasično kitajsko zgodovinsko besedilo, ki ga je v letih 551 do 554 sestavil Vej Šov.
Poglej Dinastija Han in Knjiga Veja
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Poglej Dinastija Han in Konfucij
Kong Anguo
Kong Anguo (kitajsko 孔安國, Wade–Giles K'ung An-kuo) s častnim imenom Dziguo (子國) je bil konfucijanski učenjak in vladni uradnik kitajske dinastije Zahodni Han, * okoli 156 pr. n. št., † okoli 74 pr. n. št. Bil je Konfucijev potomec in napisal Šangšu Kongši Džuan, kompilacijo in komentar "starega besedila" Šangšuja (Knjiga dokumentov).
Poglej Dinastija Han in Kong Anguo
Kraljestvo Champa
Območja vpliva na današnji Vietnam okoli leta 1100: Champa (zelena), Dai Viet/Annam (rumena) in Kmersko cesarstvo Angkor (svetlo modra) Vplivna območja v jugovzhodni Aziji okoli leta 1400: Champa v rumeni barvi. Champa (tudi Aman, kmersko ចាម្ប៉ា, vietnamsko Chăm Pa) je generični izraz za zgodovinsko politično-kulturno mrežo dominionov avstronezijsko govorečega prebivalstva, ki živi v današnjem Južnem Vietnamu, zlasti Chamov.
Poglej Dinastija Han in Kraljestvo Champa
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Dinastija Han in Kušansko cesarstvo
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Poglej Dinastija Han in Legalizem (kitajska filozofija)
Letopisi mojstra Jana
Letopisi mojsta Jana ali Jan Jingovi letopisi (kitajsko 晏子春秋, Jandzi čunčju) so starodavno besedilo iz obdobja vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Letopisi vsebujejo zgodbe, govore in poročila, ki se pripisujejo Jan Jingu, slavnemu uradniku države Či in vojvode Džinga iz Čija (vladal 547–489 pr.
Poglej Dinastija Han in Letopisi mojstra Jana
Letopisi vojskujočih se držav
Letopisi vojskujočih se držav ali Strategije vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國策, Džan guo ce, Wade–Giles Čan kuo ce) je starodavno kitajsko besedilo, ki vsebuje pripovedi o političnih manipulacijah in vojskovanju v obdobju vojskujočih se držav (5.-3. stoletje pr. n.
Poglej Dinastija Han in Letopisi vojskujočih se držav
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Liaodong
Ling (dinastija Han)
Ling (kitajsko 漢靈帝 / 漢灵帝, pinjin hàn líng dì) z osebnim imenom Liu Hong je bil 12.
Poglej Dinastija Han in Ling (dinastija Han)
Lju Bej
Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223.
Poglej Dinastija Han in Lju Bej
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Dinastija Han in Ljudska republika Kitajska
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Dinastija Han in Luna
Maoling
Maoling (kitajsko 茂陵, pinjin Mào Líng) ali Mavzolej Mao, je mavzolej cesarja Vuja iz dinastije Han (157–87 pr. n. št.). Mavzolej stoji v Šingpingu, Šaanši, približno 40 km zahodno od Šjana, glavnega mesta province Šaanši.
Poglej Dinastija Han in Maoling
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Dinastija Han in Merv
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Dinastija Han in Namakanje
Obdobje Jajoi
Obdobje Jajoi (弥生時代 "Jajoi džidaj") je železnodobno obdobje v japonski zgodovini s tradicionalnim trajanjem med leti 300 pr.
Poglej Dinastija Han in Obdobje Jajoi
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Dinastija Han in Obdobje vojskujočih se držav
Orakeljske kosti
Orakeljske kosti so kosi volovske lopatice ali želvjega oklepa, ki so jih uporabljali za piromantijo – obliko vedeževanja – v starodavni Kitajski, predvsem v času pozne dinastije Shang.
Poglej Dinastija Han in Orakeljske kosti
Ordoška kultura
language.
Poglej Dinastija Han in Ordoška kultura
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Dinastija Han in Partsko cesarstvo
Pipa (glasbilo)
Pipa je štiristrunsko kitajsko glasbilo, ki sodi v skupino glasbil s prečkami (弹拨乐器/彈撥樂器).
Poglej Dinastija Han in Pipa (glasbilo)
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Dinastija Han in Piramida
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Dinastija Han in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Posmrtno ime
Posmrtno ime je častno ime, ki ga v vzhodnoazijskih kulturah dajejo predvsem spoštovanim pokojnim osebam.
Poglej Dinastija Han in Posmrtno ime
Praznik čiščenja grobov
Praznik čiščenja grobov (清明節/清明节; pinyin: Qīngmíng jié), ki je znan tudi kot praznik čiste svetlobe in kitajski dan spomina na mrtve, je kitajski tradicionalni praznik, ki ga v Ljudski republiki Kitajski obeležujejo s tremi dela prostimi dnevi.
Poglej Dinastija Han in Praznik čiščenja grobov
Prelaz Jumen
Prelaz Jumen (Qash Qowuq), Žadasta vrata ali Prelaz Žadastih vrat je ime prelaza na trasi Velikega kitajskega zidu zahodno od Dunhuanga v današnji kitajski provinci Gansu.
Poglej Dinastija Han in Prelaz Jumen
Prelaz Torugart
Prelaz Torugart je gorski prelaz v gorovju Tjanšan blizu meje med regijo Narin, Kirgizistan in kitajsko avtonomno pokrajino Šindžjang-Ujgur.
Poglej Dinastija Han in Prelaz Torugart
Rdeče obrvi
Pobarvani keramični kipi kitajskega konjenika in deset pešakov z oklepi in ščiti, vendar brez (izgubljenega) orožja; v ozadju so še trije konjeniki; grobnica cesarja Džinga iz Hana (vladal 157-141 pr. n. št.), zdaj Pokrajinski muzej Hajnana Zemljevid kmečkih uporov v dinastiji Šin, vključno z Lulinovim uporom in uporom Rdečih obrvi Rdeče obrvi (kitajsko 赤眉, pinjin Chìméi) je bilo eno od dveh velikih kmečkih uporniških gibanj proti Vang Mangovi kratkotrajni dinastiji Šin.
Poglej Dinastija Han in Rdeče obrvi
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Dinastija Han in Riž
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Dinastija Han in Rimsko cesarstvo
Rimsko steklo
Rimski predmeti iz stekla so bili najdeni v rimskem imperiju v domačem, industrijskem in grobnem okolju.
Poglej Dinastija Han in Rimsko steklo
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Dinastija Han in Rumena reka
Rumeni cesar
Rumeni cesar znan tudi kot Rumeni tearh ali s svojim kitajskim imenom Huangdi, je posamezno božanstvo (šen) v kitajski religiji, eden od legendarnih kitajskih vladarjev in kulturnih junakov, vključenih med mitsko-zgodovinske obdobje treh suverenih in petih cesarjev ter v kozmoloških Pet oblik najvišjega božanstva.
Poglej Dinastija Han in Rumeni cesar
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Dinastija Han in Saki
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Dinastija Han in Severne in južne dinastije
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Dinastija Han in Sima Čjan
Sima Tan
Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.
Poglej Dinastija Han in Sima Tan
Slikanje s črnilom
Slikanje s črnilom je vrsta azijskega slikanje s čopičem, ki uporablja črno črnilo, kot se uporablja v azijski kaligrafiji, v različnih koncentracijah.
Poglej Dinastija Han in Slikanje s črnilom
Soja
Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.
Poglej Dinastija Han in Soja
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Poglej Dinastija Han in Starodavna Kitajska
Sun Čuan
Sun Čuan (kitajsko 孫權) z vljudnostnim imenom Džongmov (仲謀) in posmrtnim imenom Da, cesar Vuja (吳大帝), je bil ustanovitelj dinastije Vzhodni Vu, enega od kitajskih treh kraljestev, * 182, † 21. maj 252.
Poglej Dinastija Han in Sun Čuan
Sun Binova Umetnost vojne
Sun Binova Umetnost vojne je kitajska razprava o vojaški strategiji iz obdobja vojskujočih se držav (475-221 pr. n. št.), obdobja politične nestabilnosti in stalnih vojn.
Poglej Dinastija Han in Sun Binova Umetnost vojne
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Dinastija Han in Svilna pot
Taj Šan
Taj Šan (gora Taj, kitajsko: 泰山; pinjin Tài Shān) je gora zgodovinskega in kulturnega pomena, ki leži severno od mesta Taj'an v provinci Šandong na Kitajskem.
Poglej Dinastija Han in Taj Šan
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Dinastija Han in Terakota
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Dinastija Han in Tjanšan
Tradicionalna kitajska medicina
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) vsebuje vrsto tradicionalnih medicinskih praks s poreklom iz Kitajske, kjer se je začela razvijati že pred nekaj tisočletji.
Poglej Dinastija Han in Tradicionalna kitajska medicina
Tradicionalno kitajsko slikarstvo
Kitajsko slikarstvo je ena izmed najstarejših umetnosti sveta, znano pod izrazom guohua, ki pomeni državno slikarstvo.
Poglej Dinastija Han in Tradicionalno kitajsko slikarstvo
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Dinastija Han in Tri kraljestva
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Dinastija Han in Turpanska depresija
Umetniška keramika
V umetnostni zgodovini keramika in umetniška keramika pomeni umetniške predmete: kot so figure, ploščice in namizni pribor izdelan iz gline in drugih surovin v procesu lončarstva.
Poglej Dinastija Han in Umetniška keramika
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Dinastija Han in Upor rumenih turbanov
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Dinastija Han in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Dinastija Han in Velika geografska odkritja
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Dinastija Han in Vietnam
Vima Kadfiz
Vima Kadfiz (grško ΟΟΗΜΟ ΚΑΔΦΙϹΗϹ, Ooēmo Kadphisēs (epigrafsko), harošti 𐨬𐨁𐨨 𐨐𐨫𐨿𐨤𐨁𐨭) je bil cesar Kušanskega cesarstva, ki je vladal okoli 113 do 127 n. št.
Poglej Dinastija Han in Vima Kadfiz
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Dinastija Han in Vodna ura
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Dinastija Han in Vu, cesar Hana
Vu, kralj Džova
Vu iz Džova (kitajsko 周武王, pinjin Zhōu Wǔ Wáng) je bil ustanovitelj in prvi kralj dinastije Džov, * ni znano, † ok.
Poglej Dinastija Han in Vu, kralj Džova
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Dinastija Han in Vzhodna filozofija
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Dinastija Han in Zahodni turški kaganat
Zapisi treh kraljestev
Zapisi treh kraljestev (tradicionalno kitajsko 三國志, poenostavljeno kitajsko 三国志, pinjin Sānguó zhì) je ena od štiriindvajsetih uradnih kitajskih dinastičnih zgodovin, ki zajema konec dinastije Han (okoli 184–220 n. št.) in naslednje obdobje treh kraljestev (220–280 n.
Poglej Dinastija Han in Zapisi treh kraljestev
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Dinastija Han in Zapisi velikega zgodovinarja
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Dinastija Han in Zgodovina arhitekture
Zgodovina čigunga
Zgodovina čigunga je zgodovina o vadbi čigunga, kitajski telesni in duševni vadbi, ki temelji na zaporedju določenih gibov oziroma drž, na meditaciji ter dihalnih tehnikah.
Poglej Dinastija Han in Zgodovina čigunga
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Dinastija Han in Zgodovina geografije
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Poglej Dinastija Han in 1
1 pr. n. št.
1 pr.
Poglej Dinastija Han in 1 pr. n. št.
10. januar
10.
Poglej Dinastija Han in 10. januar
13. maj
13.
Poglej Dinastija Han in 13. maj
132
132 (CXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dinastija Han in 132
138
138 (CXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Dinastija Han in 138
146
146 (CXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dinastija Han in 146
156
156 (CLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dinastija Han in 156
168
168 (CLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dinastija Han in 168
181
181 (CLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dinastija Han in 181
189
189 (CLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dinastija Han in 189
2. april
2.
Poglej Dinastija Han in 2. april
206 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej Dinastija Han in 206 pr. n. št.
21. april
21.
Poglej Dinastija Han in 21. april
22
22 (XXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dinastija Han in 22
220
220 (CCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Dinastija Han in 220
234
234 (CCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dinastija Han in 234
25
25 (XXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dinastija Han in 25
26. julij
26.
Poglej Dinastija Han in 26. julij
48 pr. n. št.
48 pr.
Poglej Dinastija Han in 48 pr. n. št.
87 pr. n. št.
87 pr.
Poglej Dinastija Han in 87 pr. n. št.
91 pr. n. št.
91 pr.
Poglej Dinastija Han in 91 pr. n. št.
Prav tako znan kot Dinastija Hanov.