39 odnosi: Brezrazsežna količina, Casimirjev pojav, Clausius-Mossottijeva zveza, Dielektrična spektroskopija, Dielektrik, Dielektroforeza, Dvolomnost, Eksciton, Električna polarizacija, Električna susceptibilnost, Električni dipol, Elektrika in magnetizem, Elipsometrija, Epsilon, Erwin Schrödinger, Feroelektrik, Fizika, Fotonski kristal, Gostota električnega polja, Ignacij Klemenčič, Influenčna konstanta, Izpeljana enota SI, Kapacitivnost, Konstanta fine strukture, Kristalna struktura, Lomni količnik, Magnetno-optični Kerrov pojav, Metamaterial, Miejevo sipanje, Pockelsov pojav, Poissonova enačba, Polprevodnik, Poyntingov vektor, Seznam fizikalnih vsebin, Snovna konstanta, Viktor Georgijevič Veselago, Visoka napetost, Vlažnost, Zrcalo.
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Dielektričnost in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Novo!!: Dielektričnost in Casimirjev pojav · Poglej več »
Clausius-Mossottijeva zveza
Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.
Novo!!: Dielektričnost in Clausius-Mossottijeva zveza · Poglej več »
Dielektrična spektroskopija
Dielektrična spektroskopija (včasih imenovana tudi impedančna spektroskopija) ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence.
Novo!!: Dielektričnost in Dielektrična spektroskopija · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Dielektričnost in Dielektrik · Poglej več »
Dielektroforeza
Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.
Novo!!: Dielektričnost in Dielektroforeza · Poglej več »
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Novo!!: Dielektričnost in Dvolomnost · Poglej več »
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Novo!!: Dielektričnost in Eksciton · Poglej več »
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Novo!!: Dielektričnost in Električna polarizacija · Poglej več »
Električna susceptibilnost
Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Dielektričnost in Električna susceptibilnost · Poglej več »
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Novo!!: Dielektričnost in Električni dipol · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Dielektričnost in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Novo!!: Dielektričnost in Elipsometrija · Poglej več »
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Novo!!: Dielektričnost in Epsilon · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Dielektričnost in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Feroelektrik
Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.
Novo!!: Dielektričnost in Feroelektrik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Dielektričnost in Fizika · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Dielektričnost in Fotonski kristal · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Dielektričnost in Gostota električnega polja · Poglej več »
Ignacij Klemenčič
von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.
Novo!!: Dielektričnost in Ignacij Klemenčič · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Dielektričnost in Influenčna konstanta · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Dielektričnost in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Novo!!: Dielektričnost in Kapacitivnost · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Dielektričnost in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Novo!!: Dielektričnost in Kristalna struktura · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Dielektričnost in Lomni količnik · Poglej več »
Magnetno-optični Kerrov pojav
Magnetno-optični Kerrov pojav (tudi MOKE) je eden izmed magnetno-optičnih pojavov.
Novo!!: Dielektričnost in Magnetno-optični Kerrov pojav · Poglej več »
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Novo!!: Dielektričnost in Metamaterial · Poglej več »
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Novo!!: Dielektričnost in Miejevo sipanje · Poglej več »
Pockelsov pojav
Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Novo!!: Dielektričnost in Pockelsov pojav · Poglej več »
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Dielektričnost in Poissonova enačba · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Dielektričnost in Polprevodnik · Poglej več »
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Novo!!: Dielektričnost in Poyntingov vektor · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Snovna konstanta
Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.
Novo!!: Dielektričnost in Snovna konstanta · Poglej več »
Viktor Georgijevič Veselago
Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.
Novo!!: Dielektričnost in Viktor Georgijevič Veselago · Poglej več »
Visoka napetost
Visoka napetost je izraz, ki označuje visoko napetost v električnih tokokrogih, kjer sta pomembna dejavnika varnost in izolacijske zahteve.
Novo!!: Dielektričnost in Visoka napetost · Poglej več »
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Novo!!: Dielektričnost in Vlažnost · Poglej več »
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Novo!!: Dielektričnost in Zrcalo · Poglej več »