Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Diana

Index Diana

Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Arheološko najdišče Mérida, Ariccia, Artemida, Avgustova vila, Brezmadežno spočetje (Tiepolo), Delminij, Devana, Diana (razločitev), Diana in Acteon (Tizian), Diana in Kalisto, Diana pri kopanju (Boucher), Diona, Dvanajst bogov Olimpa, Etruščanska mitologija, Hoanon, Italijanski renesančni vrt, Jupiter (mitologija), Kristina Švedska Katoliška, Ljubezni bogov, Mars (mitologija), Mérida, Španija, Neit, Nimfa iz Fontainebleauja, Nioba, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Riese Pio X, Rimska mitologija, Servij Tulij, Stolpna ura, Sighișoara, Sveti Pavel, Systema naturae, Ulpia Noviomagus Batavorum, Versajski vrtovi, Vodnjak Trevi, Volubilis, Wallensteinova palača, Praga, 78 Diana.

Arheološko najdišče Mérida

Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.

Poglej Diana in Arheološko najdišče Mérida

Ariccia

Ariccia (Latin: Aricia) je mesto in občina v pokrajini Rim v osrednji Italiji.

Poglej Diana in Ariccia

Artemida

Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.

Poglej Diana in Artemida

Avgustova vila

Avgustova vila ali Domus Augusti je prvo večje nahajališče ob vstopu na Palatinski grič v Rimu v Italiji.

Poglej Diana in Avgustova vila

Brezmadežno spočetje (Tiepolo)

Brezmadežno spočetje je slika italijanskega slikarja Giovannija Battiste Tiepola (1696–1770).

Poglej Diana in Brezmadežno spočetje (Tiepolo)

Delminij

Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.

Poglej Diana in Delminij

Devana

Devana (tudi Dziewanna) je bila po Janu Długoszu ena od poljskih poganskih boginj, ki jo je Długosz poistovetil z rimsko Diano.

Poglej Diana in Devana

Diana (razločitev)

Diana je lahko.

Poglej Diana in Diana (razločitev)

Diana in Acteon (Tizian)

Diana in Acteon je slika italijanskega renesančnega mojstra Tiziana, končana v letih 1556–1559 in sodi med največja Tizianova dela.

Poglej Diana in Diana in Acteon (Tizian)

Diana in Kalisto

Diana in Kalisto je slika, ki jo je med letoma 1556 in 1559 dokončal italijanski poznorenesančni umetnik Tizian.

Poglej Diana in Diana in Kalisto

Diana pri kopanju (Boucher)

Diana pri kopanju ali Diana izstopa iz kopeli (Diane sortant du bain) je slika iz leta 1742 v olju na platnu slikarja Françoisa Boucherja, ki prikazuje rimsko boginjo Diano, ki jo prepoznamo po biserni kroni, z draguljem v obliki polmeseca v družbi nimfe, ki ji kleči pred nogami.

Poglej Diana in Diana pri kopanju (Boucher)

Diona

Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.

Poglej Diana in Diona

Dvanajst bogov Olimpa

Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.

Poglej Diana in Dvanajst bogov Olimpa

Etruščanska mitologija

Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.

Poglej Diana in Etruščanska mitologija

Hoanon

Hoanon (grško ξόανον iz glagola ξέειν, xeein, rezljati ali strgati) je bila antična lesena kultna podoba v antični Grčiji.

Poglej Diana in Hoanon

Italijanski renesančni vrt

Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.

Poglej Diana in Italijanski renesančni vrt

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Poglej Diana in Jupiter (mitologija)

Kristina Švedska Katoliška

Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.

Poglej Diana in Kristina Švedska Katoliška

Ljubezni bogov

Ljubezni bogov je monumentalen cikel fresk, ki ga je dokončal bolonjski umetnik Annibale Carracci in njegova delavnica v galeriji Farnese, ki je v zahodnem krilu palače Farnese, danes francoskega veleposlaništva v Rimu.

Poglej Diana in Ljubezni bogov

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Diana in Mars (mitologija)

Mérida, Španija

Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.

Poglej Diana in Mérida, Španija

Neit

Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.

Poglej Diana in Neit

Nimfa iz Fontainebleauja

Nimfa iz Fontainebleauja (francosko Nymphe de Fontainebleau), znana tudi kot Nimfa Anet (francosko Nymphe d'Anet) ali nimfa z jelenom (francosko Nymphe au cerf), je bronasti relief iz okoli leta 1543 (Pariz, Louvre, MR 1706), ki ga je ustvaril italijanski kipar Benvenuto Cellini za Château de Fontainebleau v Franciji.

Poglej Diana in Nimfa iz Fontainebleauja

Nioba

Nioba (grško Νιόβη, Niobi), Tantalova hči, je v grški mitologiji, žena tebanskega kralja Amfiona.

Poglej Diana in Nioba

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Diana in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Diana in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Riese Pio X

Riese Pio X (redno skrajšano Riese) je mesto in občina v pokrajini Treviso (TV), dežela Benečiji v severni Italiji, z glavnim mestom Treviso.

Poglej Diana in Riese Pio X

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Diana in Rimska mitologija

Servij Tulij

Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.

Poglej Diana in Servij Tulij

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Poglej Diana in Stolpna ura, Sighișoara

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Diana in Sveti Pavel

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Poglej Diana in Systema naturae

Ulpia Noviomagus Batavorum

Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.

Poglej Diana in Ulpia Noviomagus Batavorum

Versajski vrtovi

Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.

Poglej Diana in Versajski vrtovi

Vodnjak Trevi

Vodnjak Trevi (italijansko Fontana di Trevi) je vodnjak v okrožju Trevi v Rimu v Italiji, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Nicola Salvi, dokončali pa so ga Giuseppe Pannini in številni drugi.

Poglej Diana in Vodnjak Trevi

Volubilis

Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.

Poglej Diana in Volubilis

Wallensteinova palača, Praga

Wallensteinova palača (češko Valdštejnský palác) je baročna palača v Mali Strani v Pragi, zdaj sedež češkega senata.

Poglej Diana in Wallensteinova palača, Praga

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Diana in 78 Diana

Prav tako znan kot Diana (mitologija).