Kazalo
80 odnosi: Adjungirana matrika, Antidiagonalna matrika, Arthur Cayley, Augustin Louis Cauchy, Bézoutova matrika, Binomski koeficient, Bločna matrika, Catalanovo število, Cauchyjeva matrika, Celoštevilska matrika, Coxeter-Dinkinov diagram, Cramerjevo pravilo, Diagonalna matrika, Diskriminanta, Dodgsonova kondenzacija, Evklidski prostor, Gaussova ukrivljenost, Gramova matrika, Grupa, Hadamardova matrika, Hankelova matrika, Hermann Hankel, Hermitska matrika, Hilbertova matrika, Hillova enačba (matematika), Invarianta (matematika), Jacobijeva matrika in determinanta, John Clarke Slater, Karakteristični polinom (linearna algebra), Kiralnost (matematika), Kofaktor (matematika), Kokvaternion, Konjugirano transponirana matrika, Krožna matrika, Kroneckerjev produkt, Kvaternionska matrika, Maple, Matematična operacija, Matrika, Matrika enic, Matrika s spremenljivimi predznaki, Matrika sosednosti, Matrika vrtenja, Mertensova funkcija, Obratna matrika, Ortogonalna matrika, Parnost (fizika), Paulijeva matrika, Pellova enačba, Permutacijska matrika, ... Razširi indeks (30 več) »
Adjungirana matrika
Adjungirana matrika (tudi prirejena matrika) (oznaka \mathrm(A) \, ali A^*, tudi A^\dagger in A^H) se za matriko A \, izračuna tako, da.
Poglej Determinanta in Adjungirana matrika
Antidiagonalna matrika
Antidiagonalna matrika je matrika, ki ima vse elemente enake nič, razen tistih, ki ležijo na stranski diagonali (poteka od zgornjega desnega kota do spodnjega levega).
Poglej Determinanta in Antidiagonalna matrika
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Determinanta in Arthur Cayley
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Determinanta in Augustin Louis Cauchy
Bézoutova matrika
Bézoutova matrika (tudi bezutian) (oznaka B_n \, za matriko reda n \) je posebna kvadratna matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Poglej Determinanta in Bézoutova matrika
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Determinanta in Binomski koeficient
Bločna matrika
Bločna matrika (tudi deljena matrika) je matrika, katere elemente lahko razdelimo na dele (bloke).
Poglej Determinanta in Bločna matrika
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Determinanta in Catalanovo število
Cauchyjeva matrika
Cauchyjeva matríka je matrika z razsežnostjo m \times n \,, ki ima elemente v obliki: kjer je.
Poglej Determinanta in Cauchyjeva matrika
Celoštevilska matrika
Celoštevilska matrika je matrika, ki ima za elemente cela štavila.
Poglej Determinanta in Celoštevilska matrika
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Determinanta in Coxeter-Dinkinov diagram
Cramerjevo pravilo
Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.
Poglej Determinanta in Cramerjevo pravilo
Diagonalna matrika
Diagonalna matrika je kvadratna matrika v kateri so vsi elementi zunaj glavne diagonale enaki 0.
Poglej Determinanta in Diagonalna matrika
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Determinanta in Diskriminanta
Dodgsonova kondenzacija
Dodgsonova kondenzacija je postopek, ki nam omogoča računanje determinant kvadratnih matrik.
Poglej Determinanta in Dodgsonova kondenzacija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Determinanta in Evklidski prostor
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Determinanta in Gaussova ukrivljenost
Gramova matrika
Gramova matrika (oznaka G \) (tudi gramian) množice vektorjev v_1,\dots, v_n je Hermitska matrika notranjih produktov.
Poglej Determinanta in Gramova matrika
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Determinanta in Grupa
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Poglej Determinanta in Hadamardova matrika
Hankelova matrika
Hankelova matrika je kvadratna matrika, ki ima na vseh stranskih diagonalah (potekajo od desne strani zgoraj do leve strani spodaj pod ali nad glavno diagonalo) samo konstantne vrednosti.
Poglej Determinanta in Hankelova matrika
Hermann Hankel
Hermann Hankel, nemški matematik, * 14. februar 1839, Halle, Nemčija, † 29. avgust 1873, Schramberg pri Tübingenu, Nemčija.
Poglej Determinanta in Hermann Hankel
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej Determinanta in Hermitska matrika
Hilbertova matrika
Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.
Poglej Determinanta in Hilbertova matrika
Hillova enačba (matematika)
Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.
Poglej Determinanta in Hillova enačba (matematika)
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Determinanta in Invarianta (matematika)
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Determinanta in Jacobijeva matrika in determinanta
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Determinanta in John Clarke Slater
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej Determinanta in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Kiralnost (matematika)
Zapestnica v sredini je '''kiralna''', ostali dve sta '''akiralni'''. igralnih kock.
Poglej Determinanta in Kiralnost (matematika)
Kofaktor (matematika)
Kofaktor (oznaka C_ \, za element a_ \, matrike A \) (tudi adjunkt ali adjunkta) je v linearni algebri poddeterminanta s predznakom.
Poglej Determinanta in Kofaktor (matematika)
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Poglej Determinanta in Kokvaternion
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Determinanta in Konjugirano transponirana matrika
Krožna matrika
Krožna matrika (tudi ciklična matrika) je posebna vrsta Toeplitzove matrike.
Poglej Determinanta in Krožna matrika
Kroneckerjev produkt
Kroneckerjev produkt (oznaka \,\otimes\) je operacija, ki se izvaja na dveh matrikah poljubne velikosti, in daje bločno matriko.
Poglej Determinanta in Kroneckerjev produkt
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Determinanta in Kvaternionska matrika
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Determinanta in Maple
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Determinanta in Matematična operacija
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Determinanta in Matrika
Matrika enic
Matrika enic je matrika, ki ima na vseh mestih enice (vrednost 1).
Poglej Determinanta in Matrika enic
Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika s spremenljivimi predznaki je v matematiki kvadratna matrika, ki ima elemente, ki imajo vrednosti enake 0, 1 in -1.
Poglej Determinanta in Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Determinanta in Matrika sosednosti
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Determinanta in Matrika vrtenja
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Determinanta in Mertensova funkcija
Obratna matrika
Obratna matrika (oznaka A^\, za matriko A\) (tudi inverzna matrika ali nesingularna matrika ali nedegenerirana) neke kvadratne matrike A\, je takšna matrika, ki pri množenju z matriko A\, daje enotsko matriko: kjer je.
Poglej Determinanta in Obratna matrika
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Poglej Determinanta in Ortogonalna matrika
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Determinanta in Parnost (fizika)
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Determinanta in Paulijeva matrika
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Determinanta in Pellova enačba
Permutacijska matrika
Matrike, ki opisujejo permutacije 3 elementov. Skupaj 6 (1.2.3.
Poglej Determinanta in Permutacijska matrika
Poševnosimetrična matrika
Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Determinanta in Poševnosimetrična matrika
Poddeterminanta
Poddeterminanta (tudi minor) (oznaka M_ \) matrike A \, je determinanta, ki pripada kvadratni matriki, ki jo dobimo iz matrike A \, tako, da v tej matriki izbrišemo eno vrstico in en stolpec.
Poglej Determinanta in Poddeterminanta
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Determinanta in Podobna matrika
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Determinanta in Podprogram
Polno pozitivna matrika
Polno pozitivna matrika je kvadratna matrika, ki ima pozitivno determinanto.
Poglej Determinanta in Polno pozitivna matrika
Pozitivno definitna matrika
Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.
Poglej Determinanta in Pozitivno definitna matrika
Problem osmih dam
Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.
Poglej Determinanta in Problem osmih dam
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Determinanta in Računska kemija
Redhefferjeva matrika
Redhefferjeva matrika je kvadratna nesimetrična binarna matrika, ki ima za elemente a_.
Poglej Determinanta in Redhefferjeva matrika
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Poglej Determinanta in Rezultanta
Sarrusovo pravilo
Sarrusovo pravilo je pripomoček za pomnenje načina izračuna vrednosti determinant 3 \times 3 \,.
Poglej Determinanta in Sarrusovo pravilo
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Poglej Determinanta in Seznam Liejevih grup
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Determinanta in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Determinanta in Seznam vrst matrik
Simplektična matrika
Simplektična matrika matrike M \, je matrika z razsežnostjo 2n \times 2n \, za katero velja: kjer je.
Poglej Determinanta in Simplektična matrika
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Determinanta in Sistem linearnih enačb
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Determinanta in Statistika
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Poglej Determinanta in Strižna matrika
Teorija enačb
Teorija enačb v matematiki obsega velik del tradicionalne algebre.
Poglej Determinanta in Teorija enačb
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Determinanta in Transponirana matrika
Tridiagonalna matrika
Tridiagonalna matrika (tudi Jacobijeva matrika) je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali, nad njo in pod njo.
Poglej Determinanta in Tridiagonalna matrika
Trikotna matrika
Trikotna matrika je posebna oblika matrik, ki imajo nad ali pod glavno diagonalo vse elemente enake 0.
Poglej Determinanta in Trikotna matrika
Trilinearni koordinatni sistem
Trilinearni koordinatni sistem opisuje lege točk glede na dani trikotnik.
Poglej Determinanta in Trilinearni koordinatni sistem
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Determinanta in Tuttejeva matrika
Unimodularna matrika
Unimodularna matrika je kvadratna matrika, katere elementi so samo cela števila, njena determinanta pa je +1 ali -1.
Poglej Determinanta in Unimodularna matrika
Unitarna matrika
Unitarna matrika (oznaka U \) je kompleksna matrika za katero velja kjer je.
Poglej Determinanta in Unitarna matrika
Vandermondova matrika
Vandermondova matrika (oznaka V \) je matrika, ki ima v vsaki vrstici za elemente člene iz geometrijskega zaporedja.
Poglej Determinanta in Vandermondova matrika
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Determinanta in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Determinanta in Vektorski produkt
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Determinanta in Vektorski prostor