Kazalo
70 odnosi: Analiza dela, Argio Sabadin, Žalovanje na delovnem mestu, Biomaterial, Delo na daljavo, Delovna osebnost, Delovna učinkovitost, Delovna zavzetost, Diskriminacija na delovnem mestu, Družini prijazno podjetje, Duševno zdravje na delovnem mestu, Eva Boštjančič, Genetika v psihologiji dela in organizacije, Glasba na delovnem mestu, Head hunting, Hugo Münsterberg, Izgorelost, Joga na delovnem mestu, Kadrovska psihologija, Kadrovska služba, Karierna sidra, Katedra za psihologijo dela in organizacije, Komunikacija na delovnem mestu, Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Medkulturno vodenje, Mentorstvo, Minister za zdravje Italijanske republike, Mobing, Motivacija, Načrtovanje nasledstva, Najem delovne sile, Narcistično vodenje, Negativna čustva na delovnem mestu, Nezgoda pri delu, Odhodi iz organizacije, Odmor na delovnem mestu, Odnos do dela, Opolnomočenje zaposlenih, Organizacijska klima, Organizacijska socializacija, Organizacijska struktura, Plača, Poklicna rehabilitacija, Poklicna samopodoba, Poslovni kovčing, Prehrana na delovnem mestu, Pridobivanje kadrov, Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji, Psihološka pogodba, Psihološko blagostanje na delovnem mestu, ... Razširi indeks (20 več) »
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Delovno okolje in Analiza dela
Argio Sabadin
Argio Sabadin, slovenski psiholog, predavatelj, izredni profesor za psihologijo dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Oddelka za psihologijo, prodekan Filozofske fakultete, *22. 9. 1949, Koper.
Poglej Delovno okolje in Argio Sabadin
Žalovanje na delovnem mestu
Žalovanje na delovnem mestu je sopomenka za različne situacije.
Poglej Delovno okolje in Žalovanje na delovnem mestu
Biomaterial
Biomaterial je material, ki je lahko vmesnik med biološkim sistemom in organom, ki ga bo zamenjal.
Poglej Delovno okolje in Biomaterial
Delo na daljavo
Delo na daljavo (tudi teledelo; angl. telecommuting) je način dela, pri kateri oseba delo v celoti ali delno opravlja na lokaciji, ki je oddaljena od njegove delovne organizacije, pri tem pa uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo.
Poglej Delovno okolje in Delo na daljavo
Delovna osebnost
Termin delovna osebnost vključuje koncept posameznika kot delavca, njegov motivacijski sistem ter potrebe in vrednote, povezane z njegovim delovnim mestom Capuzzi, D. in Stauffer, M. D. (2012).
Poglej Delovno okolje in Delovna osebnost
Delovna učinkovitost
Delovna učinkovitost predstavlja kombinacijo delovnega potenciala (fizičnih sposobnosti, mentalnih sposobnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj) ter značilnosti organizacije.
Poglej Delovno okolje in Delovna učinkovitost
Delovna zavzetost
Delovna zavzetost je stanje, v katerem zaposleni doživlja občutja učinkovitosti, energičnosti in povezanost s svojimi delom, hkrati pa se čuti sposobnega, da uspešno opravlja delovne zahteve.
Poglej Delovno okolje in Delovna zavzetost
Diskriminacija na delovnem mestu
Diskriminacija na delovnem mestu je diskriminacija na različnih področjih dela, kot so zaposlovanje, napredovanje, izobraževanje, usposabljanje, prekvalifikacija, plača in drugi prejemki, odsotnost z dela, delovni odnosi, delovne naloge, delovne razmere, delovni čas ter prenehanje delovnega razmerja.
Poglej Delovno okolje in Diskriminacija na delovnem mestu
Družini prijazno podjetje
Logotip Projekt družini prijazno podjetje je projekt družbene odgovornosti, ki usmerja organizacije, kako prisluhniti in pomagati svojim zaposlenim pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti.
Poglej Delovno okolje in Družini prijazno podjetje
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Delovno okolje in Duševno zdravje na delovnem mestu
Eva Boštjančič
Eva Boštjančič, slovenska psihologinja, * 29. november 1972, Ljubljana.
Poglej Delovno okolje in Eva Boštjančič
Genetika v psihologiji dela in organizacije
Genetika v psihologiji dela in organizacije je področje, ki se ukvarja z raziskovanjem in pojasnjevanjem genetskih vplivov na vedenje in značilnosti posameznika v okviru delovnega okolja.
Poglej Delovno okolje in Genetika v psihologiji dela in organizacije
Glasba na delovnem mestu
Glasba na delovnem mestu je danes prisotna v mnogih delovnih okoljih, na primer v hotelih, pisarnah, restavracijah, bankah, trgovinah, bolnišnicah ipd.
Poglej Delovno okolje in Glasba na delovnem mestu
Head hunting
Head hunting ("lov na glave" ali direktno iskanje kadrov) pomeni poskus vzbuditi zanimanje za karierno priložnost pri strokovnjakih, ki o novi zaposlitvi morda sploh ne razmišljajo, gotovo pa niso aktivni iskalci zaposlitve.
Poglej Delovno okolje in Head hunting
Hugo Münsterberg
Hugo Münsterberg, nemško-ameriški psiholog, * 1. junij 1863, Gdansk, † 19. december 1916, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Delovno okolje in Hugo Münsterberg
Izgorelost
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.
Poglej Delovno okolje in Izgorelost
Joga na delovnem mestu
Joga je znanost o življenju, ki je pred več tisoč leti nastala v Indiji.
Poglej Delovno okolje in Joga na delovnem mestu
Kadrovska psihologija
Kadrovska psihologija je eno izmed treh področij industrijsko-organizacijske psihologije.
Poglej Delovno okolje in Kadrovska psihologija
Kadrovska služba
Kadrovska služba (angleško Human Resource Department) je organizacijska enota znotraj podjetja oziroma druge oblike organizacije, ki izvaja naloge in funkcije kadrovskega managementa (tudi management kadrovskih virov, management človeških virov, upravljanje s človeškimi viri) (angleško ''Human Resource Management - HRM'') Merkač Skok, M.
Poglej Delovno okolje in Kadrovska služba
Karierna sidra
Karierna sidra so razmeroma trajen skupek vrednot, ki določa kariero.
Poglej Delovno okolje in Karierna sidra
Katedra za psihologijo dela in organizacije
Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.
Poglej Delovno okolje in Katedra za psihologijo dela in organizacije
Komunikacija na delovnem mestu
Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.
Poglej Delovno okolje in Komunikacija na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Delovno okolje in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Medkulturno vodenje
Medkulturno vodenje je koncept, ki se je začel razvijati za namene razumevanja vodij, delujočih znotraj vse bolj globaliziranega trga.
Poglej Delovno okolje in Medkulturno vodenje
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Poglej Delovno okolje in Mentorstvo
Minister za zdravje Italijanske republike
Minister za zdravje Italijanske republike je odgovoren za ministrstvo.
Poglej Delovno okolje in Minister za zdravje Italijanske republike
Mobing
Móbing (izvirno) oz.
Poglej Delovno okolje in Mobing
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Delovno okolje in Motivacija
Načrtovanje nasledstva
Načrtovanje nasledstva je metodičen proces izbire izobraževanje in poklicne priprave naslednikov za vodstvena delovna mesta.
Poglej Delovno okolje in Načrtovanje nasledstva
Najem delovne sile
Najem delovne sile (angl. temporary agency worker) je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki omogoča podjetju in delavcu hitrejše prilagajanje razmeram na trgu dela.
Poglej Delovno okolje in Najem delovne sile
Narcistično vodenje
Sigmund Freud (1931) je narcistični osebnostni tip definiral kot posameznika, katerega glavni interes je samo ohranitev, je samostojen in ga je nemogoče ustrahovati.
Poglej Delovno okolje in Narcistično vodenje
Negativna čustva na delovnem mestu
Negativna čustva so neprijetna kratkotrajna ali dolgotrajna stanja s spremenljivo intenzivnostjo Andrieş, A. M. (2011).
Poglej Delovno okolje in Negativna čustva na delovnem mestu
Nezgoda pri delu
Nezgoda pri delu ali nezgoda na delovnem mestu je pojav na delovnem mestu, ki ima za posledico fizično ali mentalno poškodbo pri delu.
Poglej Delovno okolje in Nezgoda pri delu
Odhodi iz organizacije
Teorije in modeli namer odhodov obravnavajo odhod kot individualno psihološko spremenljivko, to pa jih razlikuje od preučevanja fluktuacije kot organizacijske spremenljivke, ki ponazarja gibanje števila zaposlenih.
Poglej Delovno okolje in Odhodi iz organizacije
Odmor na delovnem mestu
Odmor na delovnem mestu (angl. work break) je različno dolgo in omejeno obdobje, kjer je uslužbencu dovoljeno, da si vzame čas za počitek od dela.
Poglej Delovno okolje in Odmor na delovnem mestu
Odnos do dela
Odnos do dela nam govori o tem, da imajo zaposleni do svojega dela in različnih vidikov dela (kariera, njihovo podjetje ali organizacija) vedno nek določen vidik, stališče.
Poglej Delovno okolje in Odnos do dela
Opolnomočenje zaposlenih
Opolnomočenje zaposlenih je proces nudenja znanja, informacij in veščin zaposlenim, ki omogoča, da zaposleni sprejemajo avtonomne odločitve in zanje tudi odgovarjajo.
Poglej Delovno okolje in Opolnomočenje zaposlenih
Organizacijska klima
Klima poleg kulture predstavlja enega izmed organizacijskih dejavnikov, ki je najbolj neposredno povezan z vsemi ostalimi elementi organizacije in njenim okoljem ter vsemi posamezniki v sistemu.
Poglej Delovno okolje in Organizacijska klima
Organizacijska socializacija
Organizacijska socializacija ali onboarding je definirana kot učenje in proces asimilacije v novo okolje, ki omogoča posamezniku prevzeti svojo organizacijsko vlogo, ki ustreza tako njemu samemu kot tudi organizacijeChao.
Poglej Delovno okolje in Organizacijska socializacija
Organizacijska struktura
Organizacijsko strukturo predstavljajo dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju organizacijskih ciljev.
Poglej Delovno okolje in Organizacijska struktura
Plača
Plača je izplačilo/znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno (navadno) mesečno delo oz.
Poglej Delovno okolje in Plača
Poklicna rehabilitacija
Poklicna rehabilitacija pomeni ponovno usposobitev bolnika ali poškodovanca za vzpostavitev normalnih delovnih zmogljivosti oziroma obnovitev njegovih sposobnosti do največje mogoče mere.
Poglej Delovno okolje in Poklicna rehabilitacija
Poklicna samopodoba
Poklicna samopodoba obsega posameznikova prepričanja o tem, kdo je in predvsem kaj želi postati na poklicnem področju.
Poglej Delovno okolje in Poklicna samopodoba
Poslovni kovčing
Poslovni kovčing naj bi zajemal vse, kar je povezano s kovčingom kovčingom na delovnem mestu in se osredotoča na poslovni razvoj poslovni razvoj.
Poglej Delovno okolje in Poslovni kovčing
Prehrana na delovnem mestu
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva in storilnosti delavcev.
Poglej Delovno okolje in Prehrana na delovnem mestu
Pridobivanje kadrov
Postopek pridobivanja kadrov je eden od osnovnih postopkov celotnega procesa pridobivanja in zaposlovanja kadrov.
Poglej Delovno okolje in Pridobivanje kadrov
Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji
Sprememba je dejanje ali proces, v katerem nekaj postane drugačno.Spremembe lahko delimo glede na mesto spremembe, glede na hitrost in vzorec spremembe ter glede na nivo, iz katerega sprememba prihaja.
Poglej Delovno okolje in Pripravljenost in odpor na spremembe v organizaciji
Psihološka pogodba
Psihološka pogodba je oblika neformalne pogodbe osnovana na medsebojnem psihološkem sporazumu med delodajalcem in delojemalcem.
Poglej Delovno okolje in Psihološka pogodba
Psihološko blagostanje na delovnem mestu
Psihološko blagostanje predstavlja osrednji konstrukt pozitivne psihologije.
Poglej Delovno okolje in Psihološko blagostanje na delovnem mestu
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je koncept, ki vključuje ustrezno postavljanje prioritet med delom (kariero, službo) in življenjskim stilom (zdravje, družina, ugodje, osebnosten razvoj).
Poglej Delovno okolje in Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Razvoj človeških virov
Razvoj človeških virov (RČV, angl. Human Resource Development) Razvoj kadrov ali človeških virov je sistematičen in načrtovan proces priprave, izvajanja in nadzorovanja vseh kadrovsko – izobraževalnih postopkov in ukrepov, namenjenih strokovnemu, delovnemu in osebnostnemu razvoju zaposlenih.
Poglej Delovno okolje in Razvoj človeških virov
Samoučinkovitost na delovnem mestu
Samoučinkovitost je prepričanje posameznika v lastno zmožnost za izvedbo določenih dejanj.
Poglej Delovno okolje in Samoučinkovitost na delovnem mestu
Seksizem na delovnem mestu
Spolna diskriminacija, ki jo pogosto zasledimo na delovnih mestih, lahko predstavlja za posameznika oziroma posameznico precej manjše možnosti za uspešno delovanje.
Poglej Delovno okolje in Seksizem na delovnem mestu
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu predstavljata velik problem današnje družbe.
Poglej Delovno okolje in Spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.
Poglej Delovno okolje in Stres na delovnem mestu
Učinek Hawthorne
Učinek Hawthorne (ang. Hawthorne effect) se nanaša na dejstvo, da se vedenje udeležencev v eksperimentu spremeni v največji meri zaradi njihovega zavedanja, da sodelujejo v eksperimentu, in ne le zaradi vpliva pogojev, ki so jim udeleženci podvrženi.
Poglej Delovno okolje in Učinek Hawthorne
Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu
Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost.
Poglej Delovno okolje in Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu
Upravljanje talentov
Upravljanje talentov (tudi ravnanje s talenti, angleško talent management) je vse bolj uveljavljen pristop v upravljanju človeških virov.
Poglej Delovno okolje in Upravljanje talentov
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Poglej Delovno okolje in Ustvarjalnost v organizaciji
Uvajanje v delo
Uvajanje v delo je kadrovski postopek, pri katerem se novinec v delovni organizaciji sistematično pripravlja na uspešno opravljanje delovnih nalog.
Poglej Delovno okolje in Uvajanje v delo
Varnostna kultura
Varnostna kultura je del organizacijske kulture, in se kaže v pristopu oz.
Poglej Delovno okolje in Varnostna kultura
Vključevanje ranljivih skupin na trg dela
Ranljive skupine na trgu dela so skupine, ki se zaradi različnih vzrokov težje vključujejo na trg dela, zanje pa velja zaposlovanje pod posebnimi pogoji.
Poglej Delovno okolje in Vključevanje ranljivih skupin na trg dela
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Delovno okolje in Vodenje
Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Čustvena inteligentnost ima velik vpliv na uspešnost na delovnem mestu.
Poglej Delovno okolje in Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Vzpostavljanje odnosov na delovnem mestu
Medosebni odnosi na delovnem mestu predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi, ter s tistimi, ki vodijo zaposlene in organizacijo.
Poglej Delovno okolje in Vzpostavljanje odnosov na delovnem mestu
Zadovoljstvo zaposlenih
Zadovoljstvo zaposlenih definiramo kot izrazito pozitivno emocionalno stanje posameznika.
Poglej Delovno okolje in Zadovoljstvo zaposlenih
Zaposlovanje invalidov
Temeljno načelo demokratične družbe je zagotoviti invalidom enake pravice in možnosti, da dobijo in tudi obdržijo zaposlitev po svoji izbiri ter glede na svoje sposobnosti.
Poglej Delovno okolje in Zaposlovanje invalidov
Zdravstvena psihologija dela
Zdravstvena psihologija dela je področje psihologije, ki se ukvarja z varnostjo, zdravjem in dobrim počutjem na delovnem mestu.
Poglej Delovno okolje in Zdravstvena psihologija dela
Zlata nit
Zlata nit je medijsko-raziskovalni projekt, ki so ga leta 2007 zasnovali sodelavci časnika Dnevnik.
Poglej Delovno okolje in Zlata nit