Odpri v Google MapsKazalo
30 odnosi: Aditon, Apolon, Apolonov tempelj (razločitev), Arhaična Grčija, Ariadna, Delsko-atiška pomorska zveza, Diadumen, Dinokrat, Egejsko morje, Eksedra, Grško gledališče, Helenistična umetnost, Hestija, Kikladi, Kikladska civilizacija, Klasična Grčija, Laodika IV., Mozaiki iz Delosa, Naksoški kolos, Narodni arheološki muzej, Atene, Pergamon, Podvojitev kocke, Seznam grških templjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Sibila (prerokinja), Spartokidi, Starogrška književnost, Starogrško kiparstvo, Trg (ekonomija), 454 pr. n. št..
Aditon
Aditon (grško Άδυτον ali latinsko adytum) je omejeno območje v celi grškega ali rimskega templja.
Poglej Delos in Aditon
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Delos in Apolon
Apolonov tempelj (razločitev)
Apolonov tempelj je lahko.
Poglej Delos in Apolonov tempelj (razločitev)
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Delos in Arhaična Grčija
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Poglej Delos in Ariadna
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Poglej Delos in Delsko-atiška pomorska zveza
Diadumen
Diadumen (Mladenič z oglavnico) je skupaj s Kopjenoscem najbolj nazoren tip kipa, ki jih je ustvarjal Poliklejt.
Poglej Delos in Diadumen
Dinokrat
Sodobna gravura Dinokratovega predloga za preoblikovanje Atosa v Aleksandrov spomenik Dinokrat z Rodosa (grško, Deinokrátis o Ródios), znan tudi kot Deinokrat, Dimokrat, Hirokrat in Stratikrat, je bil grški arhitekt in tehnični svetovalec Aleksandra Velikega, ki je deloval v zadnji četrtini 4.
Poglej Delos in Dinokrat
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Delos in Egejsko morje
Eksedra
Eksedra (lat. exedra) je v arhitekturi polkrožna vdolbina ali podnožje, pogosto okronano s polovično kupolo, ki je včasih sestavni del fasade zgradbe.
Poglej Delos in Eksedra
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Delos in Grško gledališče
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Delos in Helenistična umetnost
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Delos in Hestija
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Poglej Delos in Kikladi
Kikladska civilizacija
Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.
Poglej Delos in Kikladska civilizacija
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Delos in Klasična Grčija
Laodika IV.
Laodika IV. je bila grška princesa in v drugi polovici 3. stoletja pr. n. št. in v prvi polovici 2. stoletja pr. n. št. glavna svečenica in kraljica Selevkidskega cesarstva, * ni znano, † ni znano. Za glavno svečenico državnega kulta, posvečenega njeni materi Laodiki III., jo je leta 193 pr.
Poglej Delos in Laodika IV.
Mozaiki iz Delosa
Mozaiki iz Delosa so pomemben del starogrške mozaične umetnosti.
Poglej Delos in Mozaiki iz Delosa
Naksoški kolos
Naksoški kolos je kip kurosa iz naksoškega marmorja, ki je bil visok okoli 9 metrovGiuliani: Meisterwerke.
Poglej Delos in Naksoški kolos
Narodni arheološki muzej, Atene
Narodni arheološki muzej (grško Εθνικό Αρχαιολογικό Μουσείο) v Atenah je zbirka nekaterih najpomembnejših artefaktov z različnih arheoloških nahajališč po Grčiji od prazgodovine do pozne antike.
Poglej Delos in Narodni arheološki muzej, Atene
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Delos in Pergamon
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Poglej Delos in Podvojitev kocke
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Delos in Seznam grških templjev
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Delos in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Sibila (prerokinja)
Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.
Poglej Delos in Sibila (prerokinja)
Spartokidi
Spartokidi (grško Σπαρτοκίδαι, Spartokidai) so bili dinastija heleniziranih tračanskih vladarjev, ki je vladala helenističnemu Bosporskemu kraljestvu med letoma 438 in 108 pr.
Poglej Delos in Spartokidi
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Delos in Starogrška književnost
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antične Grčije.
Poglej Delos in Starogrško kiparstvo
Trg (ekonomija)
Wet market in Singapore Trg je beseda, ki ima v ekonomiji dva pomena, in sicer kot tržnica in kot tržišče.
Poglej Delos in Trg (ekonomija)
454 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. - 450.
Poglej Delos in 454 pr. n. št.