Kazalo
39 odnosi: Carnotov izrek (termodinamika), Carnotova krožna sprememba, Daniel Bernoulli, Džul, Delo (razločitev), Električna energija, Električni potencial, Elektrokemija, Energetski stroj, Energija, Fizika, Gravitacijsko polje, Izkoristek, James Prescott Joule, Kinetična energija, Kompresijsko razmerje, Konservativna sila, Krožna sprememba, L, Lok (orožje), Mednarodni sistem enot, Moč, Motor z zunanjim zgorevanjem, Nihalo, Notranja energija, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Parna turbina, Poyntingov vektor, Pregrevalnik, Skalar, Specifična toplota, Splošna plinska konstanta, Stefan-Boltzmannov zakon, Termogeneza, Vektor (matematika), Vzmet, W, William Thomson, Zakoni termodinamike.
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Poglej Delo (fizika) in Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Poglej Delo (fizika) in Carnotova krožna sprememba
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Delo (fizika) in Daniel Bernoulli
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Delo (fizika) in Džul
Delo (razločitev)
Delo je lahko.
Poglej Delo (fizika) in Delo (razločitev)
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Delo (fizika) in Električna energija
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Delo (fizika) in Električni potencial
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Delo (fizika) in Elektrokemija
Energetski stroj
Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.
Poglej Delo (fizika) in Energetski stroj
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Delo (fizika) in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Delo (fizika) in Fizika
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Delo (fizika) in Gravitacijsko polje
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Poglej Delo (fizika) in Izkoristek
James Prescott Joule
James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.
Poglej Delo (fizika) in James Prescott Joule
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Delo (fizika) in Kinetična energija
Kompresijsko razmerje
Kompresijsko razmerje pri batnih motorjih je razmerje med delovno prostornino cilindra, ko je bat v najnižji legi in prostornino, ko je bat v najvišji legi.
Poglej Delo (fizika) in Kompresijsko razmerje
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Delo (fizika) in Konservativna sila
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Poglej Delo (fizika) in Krožna sprememba
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Delo (fizika) in L
Lok (orožje)
hunskega loka Lók je staro hladno orožje za lov in boj.
Poglej Delo (fizika) in Lok (orožje)
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Delo (fizika) in Mednarodni sistem enot
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Delo (fizika) in Moč
Motor z zunanjim zgorevanjem
Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekočina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.
Poglej Delo (fizika) in Motor z zunanjim zgorevanjem
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Delo (fizika) in Nihalo
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Delo (fizika) in Notranja energija
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Delo (fizika) in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Parna turbina
Moderna parna turbina Plinska turbina iz leta 1905 Primerjava impulzne in 50% reakcijske turbine Parna turbina je naprava, ki spreminja termično energijo pare v mehansko delo.
Poglej Delo (fizika) in Parna turbina
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Delo (fizika) in Poyntingov vektor
Pregrevalnik
Pregrevalnik pare je naprava, ki se uporablja za povečanje temperature vodne pare.
Poglej Delo (fizika) in Pregrevalnik
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Delo (fizika) in Skalar
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Delo (fizika) in Specifična toplota
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Delo (fizika) in Splošna plinska konstanta
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Delo (fizika) in Stefan-Boltzmannov zakon
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Delo (fizika) in Termogeneza
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Delo (fizika) in Vektor (matematika)
Vzmet
kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.
Poglej Delo (fizika) in Vzmet
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Delo (fizika) in W
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Delo (fizika) in William Thomson
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej Delo (fizika) in Zakoni termodinamike
Prav tako znan kot Absolutno delo, Delo tlaka, Tehnično delo.