Kazalo
28 odnosi: Ašokovi stebri, Amalaka, Šikara, Bangalore, Dekanski polotok, Geografija Indije, Godavari, Hampi, Hindujska tempeljska arhitektura, Ibn Batuta, Indija, Jame Adžanta, Kaveri (reka), Krišna (reka), Mogulski cesarji, Padavinska senca, Planota, Preklada, Satpura, Severnoindijsko nižavje, Slapovi Šivanasamudra, Višavje Chota Nagpur, Vindhya, Zahodni Gati, Zgodovina Indije, 1307, 1327, 1358.
Ašokovi stebri
Ašokovi stebri so niz monolitnih stebrov, razpršenih po vsej Indijski podcelini, ki jih je postavil – ali vsaj vpisal z edikti – tretji maurijski cesar Ašoka Veliki, ki je vladal od leta 268 do 232 pr.
Poglej Dekanska planota in Ašokovi stebri
Amalaka
Amalaka (sanskrt आमलक) je segmentiran ali zarezan kamniti disk, običajno z grebeni na robu, ki sedi na vrhu šikare ali glavnega stolpa hindujskega templja.
Poglej Dekanska planota in Amalaka
Šikara
Šikara (IAST: Śikhara), sanskrtska beseda, ki dobesedno pomeni 'gorski vrh', se nanaša na vzpenjajoči se stolp v arhitekturi hindujskega templja severne Indije in se zato pogosto uporablja v džainističnih templjih.
Poglej Dekanska planota in Šikara
Bangalore
Bangalore, uradno Bengaluru, je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka.
Poglej Dekanska planota in Bangalore
Dekanski polotok
Dekanski polotok ali Južna Indija, znana tudi kot polotoška Indija, sestavlja polotoški južni del Indije.
Poglej Dekanska planota in Dekanski polotok
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Dekanska planota in Geografija Indije
Godavari
Godavari (IAST: Godāvarī) je druga najdaljša reka v Indiji za reko Ganges in odmaka v tretje največje porečje v Indiji, ki pokriva približno 10 % celotnega geografskega območja Indije. Njen izvir je v Trimbakešvarju, Našik, Maharaštra. Teče proti vzhodu v dolžini 1465 kilometrov in odmaka zvezne države Maharaštra (48,6 %), Telangana (18,8 %), Andra Pradeš (4,5 %), Čhatisgarh (10,9 %) in Odiša (5,7 %).
Poglej Dekanska planota in Godavari
Hampi
Hampi ali Hampe, imenovan tudi skupina spomenikov v Hampiju, je Unescov seznam svetovne dediščine in leži v Hampiju (mesto), okrožje Vidžajanagara, vzhodno-osrednja Karnataka, Indija.
Poglej Dekanska planota in Hampi
Hindujska tempeljska arhitektura
Hindujska tempeljska arhitektura kot glavna oblika hindujske arhitekture ima veliko različnih slogov, čeprav osnovna narava hindujskega templja ostaja enaka, z bistveno značilnostjo notranjega svetišča, garbhagriha ali maternična komora, kjer je primarni Murti ali podoba božanstva je nameščena v preprosti goli celici.
Poglej Dekanska planota in Hindujska tempeljska arhitektura
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Dekanska planota in Ibn Batuta
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Dekanska planota in Indija
Jame Adžanta
Jame Adžanta je 29 v skalo vklesanih budističnih jamskih spomenikov iz obdobja od 2.
Poglej Dekanska planota in Jame Adžanta
Kaveri (reka)
Kaveri (znana tudi kot Cauvery, anglizirano ime) je ena večjih indijskih rek, ki teče skozi zvezni državi Karnataka in Tamil Nadu. Reka Kaveri izvira pri Talakaveriju v pogorju Brahmagiri v Zahodnih Gatih, okrožje Kodagu v zvezni državi Karnataka, na nadmorski višini 1341 m in teče približno 800 km, preden se izlije v Bengalski zaliv.
Poglej Dekanska planota in Kaveri (reka)
Krišna (reka)
Reka Krišna je reka na Dekanski planoti in je tretja najdaljša reka v Indiji, za Gangesom in reko Godavari.
Poglej Dekanska planota in Krišna (reka)
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Dekanska planota in Mogulski cesarji
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Dekanska planota in Padavinska senca
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Dekanska planota in Planota
Preklada
Preklada je podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položena na zid, steber ali drugo oporo.
Poglej Dekanska planota in Preklada
Satpura
Gorovje Satpura (hindijsko सतपुड़ा, Satapuṛā) je gorovje v osrednji Indiji; na severu omejuje Dekansko planoto.
Poglej Dekanska planota in Satpura
Severnoindijsko nižavje
Severnoindijsko nižavje, znano tudi kot Indo-gangeška nižina, je 700 tisoč km² veliko rodovitno nižavje, ki obsega severne regije Indijske podceline, vključno z večino severne in vzhodne Indije, večino vzhodnega Pakistana, skoraj ves Bangladeš in južne nižine Nepala.
Poglej Dekanska planota in Severnoindijsko nižavje
Slapovi Šivanasamudra
Slapovi Šivanasamudra so skupina slapov na mejah Malavali, Mandja in Kolegala, Čamaradžanagara, v Karnataki v Indiji na reki Kaveri.
Poglej Dekanska planota in Slapovi Šivanasamudra
Višavje Chota Nagpur
Višavje Chota Nagpur je planota v vzhodni Indiji, ki pokriva velik del države Džharkhand ter sosednje dele Čhatisgarha, Odiše, Zahodne Bengalije in Biharja.
Poglej Dekanska planota in Višavje Chota Nagpur
Vindhya
Pogorje Vindhya (znano tudi kot Vindhyačal) (izgovarja se) je zapletena, prekinjena veriga gorskih grebenov, hribov, visokogorja in pobočij planot v zahodni in srednji Indiji.
Poglej Dekanska planota in Vindhya
Zahodni Gati
Zahodni Gati, znani tudi kot gorovje Sahjadri, so gorovje, ki pokriva površino 160.000 km² v odseku 1600 km vzporedno z zahodno obalo Indijskega polotoka in prečka države Gudžarat, Maharaštra, Goa, Karnataka, Kerala in Tamil Nadu.
Poglej Dekanska planota in Zahodni Gati
Zgodovina Indije
Po soglasju sodobne genetike so anatomsko moderni ljudje prvič prispeli na Indijsko podcelino iz Afrike med 73.000 in 55.000 leti.
Poglej Dekanska planota in Zgodovina Indije
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dekanska planota in 1307
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dekanska planota in 1327
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dekanska planota in 1358