Kazalo
302 odnosi: Abasidski kalifat, Abhazija, Abu Said, Afrika, Ahmed al-Mansur, Aleksander Lukašenko, Andorski evrokovanci, Angers, Anglija, Armensko pokopališče v Julfi, Avstralija, Avtonomna pokrajina Tibet, Avtonomna republika Krim, Azerbajdžan, Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Šogun, Španija, Španska peseta, Štefan Dušan, Štefan Uroš V., Šučang, Švitrigaila, Čenaj, Črtna koda, Bašir Šihab II., Bahčisaraj, Banovina Bosna, Berlin, Birger Jarl, Bitka na Nevi, Bitka pri Filipih, Bitka pri Posadi, Bitka pri Tertryju, Bizantinsko cesarstvo, Boksarska vstaja, Bolotovski sporazum, Bonn, Bratislavski grad, Brezovica Žumberačka, BRICS, Britanska Kolumbija, Budžak, Cao Cao, Cesar Murakami, Cesarica vdova Ciši, Chambord, Loir-et-Cher, Crnojevići, Daniel Ortega, Džezajirli Gazi Hasan Paša, ... Razširi indeks (252 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej De iure - de facto in Abasidski kalifat
Abhazija
Abhazija Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazija) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.
Poglej De iure - de facto in Abhazija
Abu Said
Abu Said Bahadur kan (perzijsko, arabsko ابو سعید بہادر خان, mongolsko Абу Саид Бахадур хан, Abu Said Bahadur han) je bil deveti vladar Ilkanata, ki je vladal od leta 1316 do 1335, * 2. junij 1303, Udža, † 1. december 1335, Soltanije.
Poglej De iure - de facto in Abu Said
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej De iure - de facto in Afrika
Ahmed al-Mansur
Ahmed II., z vzdevkoma al-Mansur (Osvajalec) in az-Zahabí (Zlati) (arabsko احمد المنصور السعدي, Ahmed al-Mansur al-Saadi) je bil maroški sultan iz Sadijske dinastije, ki je vladal v letih 1578—1603, * 1549, Fes, Maroko, † 25. avgust 1603, predmestje Fesa, Maroko.
Poglej De iure - de facto in Ahmed al-Mansur
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30.
Poglej De iure - de facto in Aleksander Lukašenko
Andorski evrokovanci
Andorski evrokovanci so kot del evra uradno plačilno sredstvo kneževine Andora.
Poglej De iure - de facto in Andorski evrokovanci
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej De iure - de facto in Angers
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej De iure - de facto in Anglija
Armensko pokopališče v Julfi
Armensko pokopališče v Julfi je bilo grobišče v bližini mesta Julfa (v armenščini znano kot Jugha) v azerbajdžanski eksklavi Nahičevan, na katerem bilo prvotno okoli 10.000 nagrobnih spomenikov.
Poglej De iure - de facto in Armensko pokopališče v Julfi
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej De iure - de facto in Avstralija
Avtonomna pokrajina Tibet
Avtonomna pokrajina Tibet (ART) ali Avtonomna pokrajina Šidzang, pogosto skrajšano na Tibet ali Šidzang, je avtonomna pokrajina na provinčni ravni v jugozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej De iure - de facto in Avtonomna pokrajina Tibet
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej De iure - de facto in Avtonomna republika Krim
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej De iure - de facto in Azerbajdžan
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej De iure - de facto in Šiungnu
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej De iure - de facto in Šjan (dinastija Han)
Šogun
Šogun (japonsko 将軍, hepburnovo prečrkovanje shōgun), uradno Sei-i Taišōgun (征夷大将軍, »glavni poveljnik ekspedicijskih sil proti barbarom«) je bil naziv vojaških diktatorjev Japonske v večjem delu obdobja od 1185 do 1868.
Poglej De iure - de facto in Šogun
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej De iure - de facto in Španija
Španska peseta
Peseta oz.
Poglej De iure - de facto in Španska peseta
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej De iure - de facto in Štefan Dušan
Štefan Uroš V.
Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.
Poglej De iure - de facto in Štefan Uroš V.
Šučang
Šučang (tradicionalno kitajsko 許昌, poenostavljeno kitajsko 许昌) je mesto na ravni prefekture v osrednji kitajski provinci Henan.
Poglej De iure - de facto in Šučang
Švitrigaila
Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.
Poglej De iure - de facto in Švitrigaila
Čenaj
Čenaj, (tamilsko சென்னை, pred letom 1996 Madras) je četrto največje mesto v Indiji in glavno mesto južnoindijske države Tamil Nadu.
Poglej De iure - de facto in Čenaj
Črtna koda
Primer črtne kode Črtna koda (angleško Barcode, nemško Strichkode) je način zapisa niza številk in črk s črtami in presledki različnih širin.
Poglej De iure - de facto in Črtna koda
Bašir Šihab II.
Bašir Šihab II., libanonski emir, * 1767, Ghazir, † 1850, Konstantinopel.
Poglej De iure - de facto in Bašir Šihab II.
Bahčisaraj
Bahčisaraj (ukrajinsko in rusko Бахчисарáй, Bahčisaraj, iz tatarskega bağça - vrt in saray - palača, krimsko tatarsko Bağçasaray, turško Bahçesaray, perzijsko باغچه سرای) je mesto na polotoku Krimu in upravno središče Bahčisarajskega rajona.
Poglej De iure - de facto in Bahčisaraj
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej De iure - de facto in Banovina Bosna
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej De iure - de facto in Berlin
Birger Jarl
Birger Jarl ali Birger Magnusson je bil švedski državnik, jarl Švedske iz rodbine Bjelbo, ki je igral ključno vlogo v utrjevanju švedske države, * ok.
Poglej De iure - de facto in Birger Jarl
Bitka na Nevi
Bitka na Nevi (Nevskaja bitva) med Novgorodsko republiko in Kraljevino Švedsko se je dogajala ob reki Nevi 15. julija 1240.
Poglej De iure - de facto in Bitka na Nevi
Bitka pri Filipih
Bitka pri Filipih 3.
Poglej De iure - de facto in Bitka pri Filipih
Bitka pri Posadi
Bitka pri Posadi je bila bitka med vojvodo Basarabom I. Vlaškim in ogrskim kraljem Karlom I., ki je trajala od 9.–12.
Poglej De iure - de facto in Bitka pri Posadi
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej De iure - de facto in Bitka pri Tertryju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej De iure - de facto in Bizantinsko cesarstvo
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Poglej De iure - de facto in Boksarska vstaja
Bolotovski sporazum
Bolotovski sporazum (rusko Болотовский договор, Bolotovskij dogovor) je bil sklenjen leta 1348 med severozahodnima ruskima mestoma Veliki Novgorod in Pskov, s katerim je bila priznana politična neodvisnot Pskova od Novgoroda.
Poglej De iure - de facto in Bolotovski sporazum
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej De iure - de facto in Bonn
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej De iure - de facto in Bratislavski grad
Brezovica Žumberačka
Slovensko-hrvaška meja pri Metliki Brezovica Žumberačka je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ozalj Karlovške županije.
Poglej De iure - de facto in Brezovica Žumberačka
BRICS
BRICS je mednarodno gospodarsko združenje, ki je sprva združevalo Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko, od 1.
Poglej De iure - de facto in BRICS
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Poglej De iure - de facto in Britanska Kolumbija
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej De iure - de facto in Budžak
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej De iure - de facto in Cao Cao
Cesar Murakami
Cesar Murakami (村上天皇 Murakami-tennō, 14. julij 924 - 5. julij 967) je bil 62.
Poglej De iure - de facto in Cesar Murakami
Cesarica vdova Ciši
Cesarica vdova Ciši (kitajščina: 慈禧太后, pinjin: Dowager Cixi, Wade–Giles: Tz'u-Hsi T'ai-hou), kitajska cesarica, * 29. november 1835, Peking, dinastija Čing, † 15. november 1908, Džongnanhaj, dinastija Čing.
Poglej De iure - de facto in Cesarica vdova Ciši
Chambord, Loir-et-Cher
Chambord je Občina v departmaju Loir-et-Cher regije Centre-Val de Loire.
Poglej De iure - de facto in Chambord, Loir-et-Cher
Crnojevići
Crnojevići (srbsko Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti Zeto ali njene dele, se pravi ozemlje severno od Skadarskega jezera (južna Črna gora) in severno Albanijo.
Poglej De iure - de facto in Crnojevići
Daniel Ortega
José Daniel Ortega Saavedra, nikaragovski revolucionar in politik, 11. november 1945, La Libertad, Chontales, Nikaragva.
Poglej De iure - de facto in Daniel Ortega
Džezajirli Gazi Hasan Paša
Džezajirli Gazi Hasan Paša ali Hasan Paša Alžirec (turško Cezayirli Gazi Hasan Paşa) je bil general, veliki admiral (kapudan paša) (1770-1790) in veliki vezir (1790) Osmanskega cesarstva, * 1713, † 19. marec 1790.
Poglej De iure - de facto in Džezajirli Gazi Hasan Paša
Dži (dinastija Han)
Dži (poenostavljeno kitajsko 漢质帝, tradicionalno kitajsko 質帝, pinjin Hàn Zhì Dì) je bil kitajski cesar, deseti iz dinastije Han, * 138, † 26. julij 146.
Poglej De iure - de facto in Dži (dinastija Han)
Delft
A 2018 map of Delft municipality. Delft je mesto in občina z okoli 100.000 prebivalci v pokrajini Južna Holandija na Nizozemskem.
Poglej De iure - de facto in Delft
Demerara (kolonija)
2 Joesa (ali 44 nizozemskih guldnov), kolonije Demerari in Esekvebo (1830), druga izdaja. Demerara je zgodovinska regija v Gvajanah, na severni obali Južne Amerike, zdaj del države Gvajana.
Poglej De iure - de facto in Demerara (kolonija)
Demokratična arabska republika Sahara
Demokratična arabska republika Sahara (DARS) je delno priznana država, ki si lasti suvereno oblast nad celotnim ozemljem Zahodne Sahare, nekdanje španske kolonije.
Poglej De iure - de facto in Demokratična arabska republika Sahara
Demokratični deficit v Evropski uniji
Demokratični deficit je fraza, ki jo je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja uporabil britanski član Evropskega parlamenta Bill Newton Dunn, in pomeni, da je sistem odločanja v Evropski uniji preveč tuj navadnim ljudem, saj glavne odločitve sprejemajo uradniki v zaprtih kabinetih.
Poglej De iure - de facto in Demokratični deficit v Evropski uniji
Den (faraon)
Den, znan tudi kot Hor-Den, Deven in Udimu je Horovo ime kralja iz Prve dinastije Starega Egipta.
Poglej De iure - de facto in Den (faraon)
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej De iure - de facto in Despot (dvorni naslov)
Devlet I. Geraj
Devlet I. Geraj (krimsko tatarsko I Devlet Geray, ۱دولت كراى ali Taht Alğan Devlet Geray, تخت آلغان دولت كراى, turško I. Devlet Giray, rusko Девлет I Герай, Devlet I Geraj, ukrajinsko Девлет I Ґерай, Devlet I. Geraj) je bil od leta 1551 do 1577 kan Krimskega kanata.
Poglej De iure - de facto in Devlet I. Geraj
Diarhija
Diarhija (iz grškega δι-, di-, »dvojno«, in -αρχία, -arhía, »vladavina«) ali duumvirat (iz latinskega duumvirātus) je hkratna vladavina dveh oseb, bodisi po zakonu, bodisi s prisilo, kjer si eden od posameznikov prilasti položaj ob obstoječem vladarju.
Poglej De iure - de facto in Diarhija
DIGOS
DIGOS (italijanska kratica za Divisione Investigazioni Generali e Operazioni Speciali) je italijanska policijska agencija in de facto tajna policija, ki je zadolžena za preiskavo občutljivih zadev, ki se nanašajo na terorizem, organiziran kriminal in hujše zločine (kot so ugrabitev in izsiljevanje).
Poglej De iure - de facto in DIGOS
Diplomatsko priznanje
Diplomatsko priznanje je v mednarodnem pravu enostransko deklarativno politično dejanje države, ki priznava dejanje ali status druge države ali vladavine, ki nadzira državo (lahko tudi priznano državo).
Poglej De iure - de facto in Diplomatsko priznanje
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej De iure - de facto in Dnester
Domestikos
Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej De iure - de facto in Domestikos
Donecka ljudska republika
Donecka ljudska republika (Doneckaja Narodnaja Respublika) je de facto neodvisna republika v Donbasu, na meji med Rusijo in Ukrajino, ki jo večina članic OZN šteje za del Ukrajine.
Poglej De iure - de facto in Donecka ljudska republika
Države in zvezna ozemlja Indije
Indija je federacija, ki jo sestavlja 28 držav in 8 zveznih ozemelj s skupno 36 entitetami.
Poglej De iure - de facto in Države in zvezna ozemlja Indije
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej De iure - de facto in Državljanska vojna
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej De iure - de facto in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dvajseta egipčanska dinastija
Dvajseta egipčanska dinastija je bila tretja in zadnja dinastija Novega egipčanskega kraljestva.
Poglej De iure - de facto in Dvajseta egipčanska dinastija
Edo (mesto)
Edo je nekdanje ime Tokia.
Poglej De iure - de facto in Edo (mesto)
Edvard IV. Angleški
Edvard IV., angleški kralj, * 28. april 1442, Rouen, Francija, † 9. april 1483.
Poglej De iure - de facto in Edvard IV. Angleški
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Poglej De iure - de facto in Elizabeta Luksemburška
Enkomi
Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.
Poglej De iure - de facto in Enkomi
Erik XI. Švedski
Erik XI.
Poglej De iure - de facto in Erik XI. Švedski
Esekibo (kolonija)
Esekvibo je bila kolonija in pozneje okraj ob reki Essequibo v Gvajanski regiji na severni obali Južne Amerike.
Poglej De iure - de facto in Esekibo (kolonija)
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej De iure - de facto in Evropa
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej De iure - de facto in Evropska Rusija
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej De iure - de facto in Evropska unija
Famagusta
Famagusta ali Mağusa) je mesto na vzhodni obali Cipra.
Poglej De iure - de facto in Famagusta
Fidel Castro
Fidel Alejandro Castro Ruz (audio), kubanski revolucionar in politik, * 13. avgust 1926, Birán, Kuba, † 25. november 2016, Havana.
Poglej De iure - de facto in Fidel Castro
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej De iure - de facto in Frankovsko cesarstvo
Friderik VI. Danski
Friderik VI. (dansko Frederik 6, norveško Frederik VI av Danmark og Norge) je bil od 13.
Poglej De iure - de facto in Friderik VI. Danski
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Poglej De iure - de facto in Fusu
Gaspard II. de Coligny
Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.
Poglej De iure - de facto in Gaspard II. de Coligny
Geografija Francije
Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).
Poglej De iure - de facto in Geografija Francije
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej De iure - de facto in Geografija Kitajske
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej De iure - de facto in Georgij Gemist Pleton
Georgija
Geórgija je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Poglej De iure - de facto in Georgija
Giovanni Pico della Mirandola
Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.
Poglej De iure - de facto in Giovanni Pico della Mirandola
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej De iure - de facto in Gordijan III.
Gotfrid Alemanski
Alemanija Gotfrid ali Gotefrid je bil od poznega 7.
Poglej De iure - de facto in Gotfrid Alemanski
Haile Selassie I.
Haile Selassie I. (amharsko ቀዳማዊ፡ኃይለ፡ሥላሴ - sveta Trojica ali Moč trojice), etiopski neguš negasti (amharsko kralj kraljev, cesar) (od 1930 do 1936; od 1941 do 1974), * 22. julij, 1892, mestna vas Ejersa Goro, Etiopija, † 27. avgust 1975, Adis Abeba, Etiopija.
Poglej De iure - de facto in Haile Selassie I.
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej De iure - de facto in Halikarnas
Han sistem
Han (japonsko: 藩, »domena«) je japonski zgodovinski izraz za posestvo daimjo v obdobju Edo (1603–1868) in zgodnjem obdobju Meidži (1868–1912).
Poglej De iure - de facto in Han sistem
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej De iure - de facto in Havaji
Havana
Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.
Poglej De iure - de facto in Havana
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej De iure - de facto in Helmno
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Poglej De iure - de facto in Henrik I. Angleški
Heracleopolis Magna
Heracleopolis Magna (grško, Megálē Herakléous pólis) ali Heracleopolis (Herakléous pólis) je polatinjeno grško ime staroegipčanskega mesta Nen-nesu, Neni-nesu ali Ninsu, glavnega mesta 20.
Poglej De iure - de facto in Heracleopolis Magna
Hercegovski sandžak
Hercegovski sandžak (turško Hersek Sancağı, bosansko in črnogorsko Hercegovački sandžak) je bila administrativna enota Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1470.
Poglej De iure - de facto in Hercegovski sandžak
Herojsko mesto Ukrajine
Herojsko mesto Ukrajine je ukrajinski častni naziv, podeljen za izjemno junaštvo med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.
Poglej De iure - de facto in Herojsko mesto Ukrajine
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej De iure - de facto in Hilderik III.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej De iure - de facto in Hilperik II.
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Poglej De iure - de facto in Hivski kanat
Honduras
Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva.
Poglej De iure - de facto in Honduras
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan.
Poglej De iure - de facto in Hotan
Hugo Grotius
Hugo Grotius (tudi Huig de Groot ali Hugo de Groot), nizozemski diplomat, pravnik, književnik, politični filozof in filozof prava, * 10. april 1583, † 28. avgust 1645.
Poglej De iure - de facto in Hugo Grotius
Il Canto degli Italiani
Pesem Il Canto degli Italiani (Pesem Italijanov), splošno znana kot Inno di Mameli ('Mamelijeva himna), popularno imenovana tudi Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je državna himna Republike Italije.
Poglej De iure - de facto in Il Canto degli Italiani
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej De iure - de facto in Ilirija (država)
Inkerman
Inkerman (ukrajinsko in rusko Інкерман, Inkerman, krimsko tatarsko İnkerman) je ukrajinsko mesto na polotoku Krimu.
Poglej De iure - de facto in Inkerman
Istemi
Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.
Poglej De iure - de facto in Istemi
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10.
Poglej De iure - de facto in Japonska umetnost
Japonske Alpe
Japonske Alpe (日本アルプス, Nihon Arupusu) so niz gorskih verig na Japonskem, ki razpolavljajo glavni otok Honšu.
Poglej De iure - de facto in Japonske Alpe
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Poglej De iure - de facto in Józef Piłsudski
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej De iure - de facto in Jesugej
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej De iure - de facto in Jevpatorija
Južna Osetija
Južna Osetija (Samhreti Oseti) je de facto neodvisna republika na južnem Kavkazu, ki jo večina članic OZN šteje za del Gruzije.
Poglej De iure - de facto in Južna Osetija
Južna ukrajinska ofenziva
Južna ukrajinska ofenziva je aktualno vojskovališče ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Poglej De iure - de facto in Južna ukrajinska ofenziva
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej De iure - de facto in Kašgar
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej De iure - de facto in Kajdu
Kamakura
uradno je mesto v prefekturi Kanagava na Japonskem.
Poglej De iure - de facto in Kamakura
Kansas
Kansas je srednjevzhodna zvezna država ZDA.
Poglej De iure - de facto in Kansas
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej De iure - de facto in Kanton Schwyz
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej De iure - de facto in Karel Martel
Karpas
Karpas, tudi Karpass, Karpaz ali Karpasia (Καρπασία; Karpaz) je podolgovat polotok prstaste oblike na severovzhodnem delu otoka Ciper v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej De iure - de facto in Karpas
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej De iure - de facto in Katoliška liga
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej De iure - de facto in Kazanski kanat
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej De iure - de facto in København
Kirenija
Kirenija (grško Κερύνεια lokalno; turško Girne) je mesto na severni obali Cipra, znano po zgodovinskem pristanišču in gradu.
Poglej De iure - de facto in Kirenija
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Poglej De iure - de facto in Kjoto
Kneževina Bolgarija
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.
Poglej De iure - de facto in Kneževina Bolgarija
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej De iure - de facto in Komod
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej De iure - de facto in Komunistična partija Sovjetske zveze
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej De iure - de facto in Komunizem
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej De iure - de facto in Kongrati
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej De iure - de facto in Konrad Montferraški
Konstantin Pavlovič Ruski
Veliki vojvoda Konstantin Pavlovič Ruski (Константин Павлович), ruski general, * 1779, † 1831.
Poglej De iure - de facto in Konstantin Pavlovič Ruski
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej De iure - de facto in Kordova
Korporativizem
Korporativizem (iz lat. corpus 'telo') je oznaka za udeležbo socialnih skupin ali korporacij, ki združujejo družbene dejavnike glede na njihove skupne interese, pri političnem odločanju.
Poglej De iure - de facto in Korporativizem
Kosovski vilajet
Kosovski vilajet (osmansko ولايت قوصوه, Vilâyet-i Kosova, turško Kosova Vilayeti, albansko Vilajeti i Kosovës, makedonsko Косовски вилает, Kosovski vilaet, srbsko Косовски вилајет, Kosovski vilajet) je bil upravna enota prve ravni (vilajet) državne uprave Osmanskega cesarstva na Balkanskem polotoku.
Poglej De iure - de facto in Kosovski vilajet
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej De iure - de facto in Kraljevič Marko
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej De iure - de facto in Kraljevina Češka
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej De iure - de facto in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Poglej De iure - de facto in Kulin
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej De iure - de facto in Langobardi
Lex Titia
Lex Titia je bil rimski zakon, sprejet 27. novembra 43 pr. n. št., ki je uzakonil drugi triumvirat Oktavijana, Marka Antonija in Marka Emilija Lepida.
Poglej De iure - de facto in Lex Titia
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej De iure - de facto in Livonski bratje meča
Ločitev
Ločitev je prekinitev/razveza zakonske zveze, prekinitev/preureditev zakonskih dolžnosti in odgovornosti.
Poglej De iure - de facto in Ločitev
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej De iure - de facto in Lucij Ver
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej De iure - de facto in Ludvik XVI. Francoski
Luganska ljudska republika
Luganska ljudska republika (Luganskaja Narodnaja Respublika) je bila od 2014 do 2022 samooklicana, de facto neodvisna republika v Donbasu, proglašena na ozemlju Luganske oblasti v Ukrajini.
Poglej De iure - de facto in Luganska ljudska republika
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej De iure - de facto in Magistrat
Makarios III.
Mihail Hristodoulou Mouskos - Makarios III, ciprski nadškof in politik, * 13. avgust 1913, Panayia, Pafos, † 3. avgust 1977, Nikozija.
Poglej De iure - de facto in Makarios III.
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej De iure - de facto in Malteški viteški red
Manitoba
Manitoba je kanadska provinca.
Poglej De iure - de facto in Manitoba
Maoizem
Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.
Poglej De iure - de facto in Maoizem
Marionetna država
Marionetna država, marionetni režim, marionetna vlada ali navidezna vlada je država, ki je de jure neodvisna, a de facto popolnoma odvisna od zunanje sile in je podvržena njenim ukazom.
Poglej De iure - de facto in Marionetna država
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej De iure - de facto in Maroko
Marsilio Ficino
Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.
Poglej De iure - de facto in Marsilio Ficino
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej De iure - de facto in Mavzol
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej De iure - de facto in Mavzolej
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej De iure - de facto in Mazovija
Medina Azahara
Medina Azahara (arabsko مدينة الزهراء DIN: Madīnat az-Zahra, kar pomeni "sijoče mesto", "lepo mesto" ali "mesto Zahra", špansko Medina Azahara) so ruševine ogromnega in utrjenega arabskega srednjeveške palačnega mesta, ki ga leta 936 je začel graditi kalif Abd Al Rahman III.
Poglej De iure - de facto in Medina Azahara
Mednarodno priznanje države Palestine
Palestino Mednarodno priznanje države Palestina je cilj Palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO) od razglasitve neodvisnosti 15.
Poglej De iure - de facto in Mednarodno priznanje države Palestine
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej De iure - de facto in Mejna grofija Istra
Michigan
Michigan je zvezna država ZDA, ki je dobila ime po Michiganskem jezeru, katerega ime pomeni velika voda.
Poglej De iure - de facto in Michigan
Mihael Hrabri
Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.
Poglej De iure - de facto in Mihael Hrabri
Minamoto no Joritomo
Minamoto no Joritomo, izvirno japonsko 源頼朝, ustanovitelj in prvi šogun japonskega šogunata Kamakura, * 1147, † 1199.
Poglej De iure - de facto in Minamoto no Joritomo
Misisipi (zvezna država)
Misisipi (angleško Mississippi) je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Poglej De iure - de facto in Misisipi (zvezna država)
Misore
Misore (/maɪˈsɔːr/ i my-SOR), uradno Mysuru (kanareščina i), je metropolitansko mesto v južni indijski državi Karnataka.
Poglej De iure - de facto in Misore
Mohamed bin Salman
Mohamed bin Salman Al Saud (znan tudi kot MBS) saudskoarabski politik in princ; * 31.
Poglej De iure - de facto in Mohamed bin Salman
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej De iure - de facto in Moldavija
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej De iure - de facto in Mongolsko cesarstvo
Montana
Montana je celinska zvezna država Združenih držav Amerike, del zahodnega gorovja v Zahodnih Združenih državah.
Poglej De iure - de facto in Montana
Moravska Srbija
Moravska Srbija (srbsko Моравска Србија/Moravska Srbija) je naziv, ki se v zgodovinopisju uporablja za največjo in najmočnejšo neodvisno srbsko kneževino, nastalo leta 1371 na ruševinah Srbskega cesarstva.
Poglej De iure - de facto in Moravska Srbija
Mosska konvencija
Mosska konvencija (norveško Mossekonvensjonen, švedsko Konventionen i Moss) je bil sporazum o premirju, sklenjen 14.
Poglej De iure - de facto in Mosska konvencija
Mučenje
Mučenje med špansko inkvizicijo Mučenje je vsakršna oblika namernega zadajanja bolečin, bodisi fizičnih ali duševnih, ki so lahko uporabljene kot sredstvo zastraševanja, maščevanja, kaznovanja ali kot sredstvo zasliševanja.
Poglej De iure - de facto in Mučenje
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej De iure - de facto in Murat III.
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej De iure - de facto in Nadvojvodina Avstrija
Napad na Doneck (13. junij 2022)
Napad na Doneck 13.
Poglej De iure - de facto in Napad na Doneck (13. junij 2022)
Narodna knjižnica Češke republike
Narodna knjižnica Češke republike (kratica NK ČR) je osrednja češka knjižnica, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo Češke republike in domuje v zgodovinskem poslopju Klementinum v starem jedru Prage, polovico zbirke pa zaradi prostorske stiske hranijo v pomožnih objektih v praškem predelu Hostivař.
Poglej De iure - de facto in Narodna knjižnica Češke republike
Narodni komite osvoboditve Jugoslavije
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (srhrv. Nacionalni komitet oslobođenja Jugoslavije) je bilo politično telo, ki ga je imenovalo Predsedstvo AVNOJ-a na 2.
Poglej De iure - de facto in Narodni komite osvoboditve Jugoslavije
Nauru
Nauru (uradno Republika Nauru) je majhna otoška država, ki leži v južnem delu Tihega oceana.
Poglej De iure - de facto in Nauru
Nebraska
Nebraska (angleško) je zvezna država ZDA, ki leži na ameriškem srednjem zahodu in je edina zvezna država, ki jo od morja na vseh straneh ločujejo tri zvezne meje.
Poglej De iure - de facto in Nebraska
Nevada
Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.
Poglej De iure - de facto in Nevada
New York (zvezna država)
New York je tretja najbolj naseljena zvezna država ZDA, v kateri živi približno 20 milijonov ljudi.
Poglej De iure - de facto in New York (zvezna država)
Nicolás Maduro
Nicolás Maduro Moros, venezuelski politik, * 23. november 1962, Caracas, Venezuela.
Poglej De iure - de facto in Nicolás Maduro
Nizozemski Cejlon
Nizozemski Cejlon (singalsko: tamilsko) je bil guvernat, ki ga je na današnji Šrilanki ustanovila Nizozemska vzhodnoindijska družba.
Poglej De iure - de facto in Nizozemski Cejlon
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej De iure - de facto in Nogaj
Nova Fundlandija in Labrador
Nova Fundlandija in Labrador (angleško: New Foundland and Labrador, francosko: Terre-Neuve-et-Labrador, irsko: Talamh an Éisc agus Labradar) je najbolj vzhodna provinca Kanade.
Poglej De iure - de facto in Nova Fundlandija in Labrador
Nova Mehika
Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.
Poglej De iure - de facto in Nova Mehika
Nova Rusija (konfederacija)
Nova Rusija, imenovana tudi Zveza ljudskih republik (rusko Союз народныхреспублик,, Sojuz narodnyh respublik), je bila predlagana konfederacija samooklicanih proruskih separatističnih ozemelj Donecke ljudske republike (DLR) in Luganske ljudske republike (LLR) v vzhodni Ukrajini.
Poglej De iure - de facto in Nova Rusija (konfederacija)
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej De iure - de facto in Nova Zelandija
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej De iure - de facto in Novo egipčansko kraljestvo
Obdobje Edo
Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.
Poglej De iure - de facto in Obdobje Edo
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej De iure - de facto in Obdobje pomladi in jeseni
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej De iure - de facto in Obdobje vojskujočih se držav
Obleganje Mariupola
Obleganje Mariupola je bilo obleganje v Ukrajini med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ko so ruske in separatistične sile Donecke ljudske republike obkolile ukrajinske sile v mestu Mariupol.
Poglej De iure - de facto in Obleganje Mariupola
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej De iure - de facto in Oltenija
Oregon
Óregon (angleško) je ameriška zvezna država, ki leži na severozahodu ZDA.
Poglej De iure - de facto in Oregon
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.
Poglej De iure - de facto in Osmanski kalifat
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej De iure - de facto in Osmansko cesarstvo
Osvoboditev Pariza
Osvoboditev Pariza je bila bitka, ki je potekala med drugo svetovno vojno od 19.
Poglej De iure - de facto in Osvoboditev Pariza
Panameriška cesta
Panameriška cesta je mreža cest, ki se razteza čez obe Ameriki in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.
Poglej De iure - de facto in Panameriška cesta
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej De iure - de facto in Parakoimomenos
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Poglej De iure - de facto in Peter IV. Bolgarski
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej De iure - de facto in Pipin Herstalski
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej De iure - de facto in Pipinidi
Portable Document Format
Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.
Poglej De iure - de facto in Portable Document Format
Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije.
Poglej De iure - de facto in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej De iure - de facto in Praksa
Predsednik Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je Vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije).
Poglej De iure - de facto in Predsednik Republike Slovenije
Prefektura Nara
Prefektura Nara (奈良県, Nara-ken) je prefektura Japonske v regiji Kansai na otoku Honšu.
Poglej De iure - de facto in Prefektura Nara
Prefekture Japonske
Japonska je razdeljena na 47 prefektur (都道府県, todōfuken), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države.
Poglej De iure - de facto in Prefekture Japonske
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej De iure - de facto in Pretorska prefektura
Pridnestrska republika
Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.
Poglej De iure - de facto in Pridnestrska republika
Revolucija dostojanstva
Revolucija dostojanstva (translit), znana tudi kot Majdanska revolucija,, BBC News je potekala v Ukrajini februarja 2014, Vox (3 September 2014), ABC News (1 October 2019), The Economist (27 February 2014), CNN (3 February 2017) ob koncu protestov Evromajdan, ko so smrtonosni spopadi med protestniki in varnostnimi silami v ukrajinski prestolnici Kijev dosegli vrhunec z odstavitvijo izvoljenega predsednika Viktorja Janukoviča in s strmoglavljenjem ukrajinske vlade.
Poglej De iure - de facto in Revolucija dostojanstva
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej De iure - de facto in Rimsko cesarstvo
Ruska okupacija Hersonske oblasti
Ruska okupacija Hersona je aktualna okupacija, ki se je začela 2.
Poglej De iure - de facto in Ruska okupacija Hersonske oblasti
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Poglej De iure - de facto in Ruska republika
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej De iure - de facto in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej De iure - de facto in Salijski Franki
Samostan Esfigmen
Samostan Esfigmen (grško, Moni Esfigmenou) je samostan na vzhodni obali polotoka Atos, Grčija.
Poglej De iure - de facto in Samostan Esfigmen
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej De iure - de facto in Samuel Bolgarski
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej De iure - de facto in Sarajevo
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej De iure - de facto in Saudova Arabija
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Poglej De iure - de facto in Sebasteja (tema)
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej De iure - de facto in Sekunda
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej De iure - de facto in Seldžuško cesarstvo
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej De iure - de facto in Selevk II. Kalinik
Sergio Mattarella
Sergio Mattarella, italijanski odvetnik in sodnik, predsednik Italije, 23. julij 1941, Palermo, Sicilija.
Poglej De iure - de facto in Sergio Mattarella
Sevastopol
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Poglej De iure - de facto in Sevastopol
Severni Ciper
Turška republika Severni Ciper (turško Kuzey Kıbrıs Türk Cumhuriyeti; pogovorno Severni Ciper) je de facto neodvisna republika, ki leži na severu ciprskega otoka.
Poglej De iure - de facto in Severni Ciper
Seznam bosanskih kraljev
To je kronološka lista bosanskih kraljev.
Poglej De iure - de facto in Seznam bosanskih kraljev
Seznam držav po gostoti prebivalstva
Gostota prebivalstva (ljudi na km2) po državah v letu 2018 Gostota prebivalstva (ljudi na km2) po državah v letu 2019 To je seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva, merjeno s številom prebivalcev na kvadratni kilometer.
Poglej De iure - de facto in Seznam držav po gostoti prebivalstva
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej De iure - de facto in Seznam faraonov
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej De iure - de facto in Seznam latinskih izrekov
Seznam norveških kraljev
To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol.
Poglej De iure - de facto in Seznam norveških kraljev
Seznam predsednikov Argentine
Seznam predsednikov Argentine. Argentina *.
Poglej De iure - de facto in Seznam predsednikov Argentine
Seznam predsednikov Paname
Seznam predsednikov Paname.
Poglej De iure - de facto in Seznam predsednikov Paname
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej De iure - de facto in Seznam rimskih cesarjev
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej De iure - de facto in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej De iure - de facto in Sibirija
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej De iure - de facto in Sigismund I. Poljski
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5.
Poglej De iure - de facto in Simeon Bekbulatovič
Skarlat Kalimahi
Skarlat Kalimahi (romunsko Scarlat Callimachi, grško, Skarlátos Kallimáhis) je bil veliki dragoman Visoke porte ter moldavski in vlaški knez, * 1773, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 12. december 1821, Bolu, Osmansko cesarstvo.
Poglej De iure - de facto in Skarlat Kalimahi
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Poglej De iure - de facto in Slonokoščena obala
Slovaška narodna knjižnica
Slovaška narodna knjižnica je javna knjižnica s sedežem v kraju Martin na severu Slovaške, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Slovaške.
Poglej De iure - de facto in Slovaška narodna knjižnica
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej De iure - de facto in Solunski edikt
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej De iure - de facto in Sovjetska zveza
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej De iure - de facto in Spahije
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej De iure - de facto in Srbsko cesarstvo
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej De iure - de facto in Srednja Evropa
St. Gallen
St.
Poglej De iure - de facto in St. Gallen
Stjepan Tomašević
Stjepan Tomašević (Stefan Tomašević Kotromanić, Стефан Томашевић Котроманић) je bil zadnji despot Srbije in zadnji kralj Bosne.
Poglej De iure - de facto in Stjepan Tomašević
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej De iure - de facto in Sveto rimsko cesarstvo
Synchronous Data Link Control
Synchronous Data Link Control (SDLC) je komunikacijski protokol v IBM-ovi omrežni arhitekturi Systems Network Architecture.
Poglej De iure - de facto in Synchronous Data Link Control
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej De iure - de facto in Tarik ibn Zijad
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej De iure - de facto in Teoderik Veliki
Teodozij Vlaški
Teodozij (romunsko Teodosie) je bil leta 1521 in 1522 dvakrat knez Vlaške, * ni znano, † 1522.
Poglej De iure - de facto in Teodozij Vlaški
Terterji
Terterji (bolgarsko Тертер, Terter ali Тертеровци, Terterovci) so bili bolgarska plemiška in vladarska rodbina kumanskega porekla, stranska veja kumanske rodbine Terteroba.
Poglej De iure - de facto in Terterji
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej De iure - de facto in Tetrarhija
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej De iure - de facto in Timuridi
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej De iure - de facto in Tokio
Transilvanski Sasi
Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.
Poglej De iure - de facto in Transilvanski Sasi
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej De iure - de facto in Tri kraljestva
Tudun
Tudun je bil v nekdanjih bolgarskih, avarskih in gokgturških cesarstvih, predvsem pa v Hazarskem in Avarskem kaganatu, kaganov namestnik, ki je imel nadzorno in organizacijsko funkcijo v mestnih upravah.
Poglej De iure - de facto in Tudun
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej De iure - de facto in Ukrajina
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej De iure - de facto in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej De iure - de facto in Uradni jezik
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej De iure - de facto in Urumči
Uzbeg kan
Mohammed Öz Beg (mongolsko Өзбег, Özbeg), bolj znan kot Uzbeg ali Özbeg je bil kan Modre in Zlate horde, ki je vladal od leta 1313 do 1341, * 1282, † 1341.
Poglej De iure - de facto in Uzbeg kan
Vahkare Heti
Vahkare Heti je bil faraon Devete ali Desete egipčanske dinastije, ki je vladal v Prvem vmesnem obdobju.
Poglej De iure - de facto in Vahkare Heti
Valide sultan
Valide sultan ali sultan valide (osmansko turško: والده سلطان, Sedef-i Dürr-i Hilafet, dobesedno: mati súltanka) je bil uradni naslov matere vladajočega sultana Osmanskega cesarstva.
Poglej De iure - de facto in Valide sultan
Varšavska konfederacija
Varšavska konfederacija Varšavska konfederacija, ki jo je 28.
Poglej De iure - de facto in Varšavska konfederacija
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej De iure - de facto in Velika turška vojna
Veljko Kadijević
Veljko Kadijević, jugoslovanski general, * 21. november 1925, Glavina Donja, † 2. november 2014, Moskva.
Poglej De iure - de facto in Veljko Kadijević
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Poglej De iure - de facto in Venčeslav II. Češki
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej De iure - de facto in Venčeslav III. Češki
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej De iure - de facto in Vietnam
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej De iure - de facto in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej De iure - de facto in Vizigotsko kraljestvo
Vjekoslav Luburić
Vjekoslav Luburić, hrvaški ustaški uradnik in general * 6. marec 1914 Humac, Avstro-Ogrska † 20. april 1969 Carcaixment, Španija.
Poglej De iure - de facto in Vjekoslav Luburić
Vojna duhovščine
Vojna duhovščine (1467-1479, nemško Pfaffenkrieg, poljsko wojna popia, wojna księża) je bil spopad v poljski provinci Varmiji med poljskim kraljem Kazimirjem IV. in Nicolausom von Tüngenom, novim varmijskim škofom, ki ga je izvolil varmijski kapitelj brez kraljeve odobritve.
Poglej De iure - de facto in Vojna duhovščine
Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske, tudi Kitajska vojna mornarica, je mornariška veja Ljudske osvobodilne vojske, oboroženega krila Komunistične partije Kitajske.
Poglej De iure - de facto in Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Vuling
Vuling (poenostavljeno kitajsko 赵武灵王, tradicionalno kitajsko 趙武靈王) je bil v obdobju vojskujočih se držav od leta 325 pr.
Poglej De iure - de facto in Vuling
Vzhodna Rumelija
Vzhodna Rumelija (bolgarsko Източна Румелия, Iztočna Rumelija, osmansko turško رومالى شرقى, Rumeli-i Şarkî, grško Ανατολική Ρωμυλία, Anatoliki Romylia) je bila avtonomna provinca (bolgarsko oblast, turško vijalet) Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1878 z Berlinskim sporazumom in de facto ukinjena leta 1885 z združitvijo s Kneževino Bolgarijo, ki je bila tudi pod osmansko suverenostjo.
Poglej De iure - de facto in Vzhodna Rumelija
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej De iure - de facto in Wales
Yamoussoukro
Yamoussoukro je glavno mesto Slonokoščene obale in s približno 300.000 prebivalci (po popisu leta 1998) eno največjih mest v tej zahodnoafriški državi.
Poglej De iure - de facto in Yamoussoukro
Zahodna Virginija
Zahódna Virgínija (angleško West Virginia) je celinska zvezna država ZDA, ki leži na vzhodu države.
Poglej De iure - de facto in Zahodna Virginija
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej De iure - de facto in Zapisi velikega zgodovinarja
Zastave Združenih držav Amerike
Zemljevid z zastavami 50 ameriških zveznih držav, petih ozemelj in zveznega okrožja Kolumbija (Washington, D.C.) Zastave ameriških zveznih držav, teritorijev in okrožja Kolumbija (Washington, D.C.) kažejo različne regionalne vplive in lokalno zgodovino ter različne sloge in oblikovna načela.
Poglej De iure - de facto in Zastave Združenih držav Amerike
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej De iure - de facto in Združene države Amerike
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej De iure - de facto in Zenobija
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej De iure - de facto in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Črne gore
Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.
Poglej De iure - de facto in Zgodovina Črne gore
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej De iure - de facto in Zgodovina Japonske
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej De iure - de facto in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Poglej De iure - de facto in Zgodovina Talina
Zhongnanhai
Džongnanhaj je nekdanji cesarski vrt v cesarskem mestu v Pekingu, ki meji na Prepovedano mesto.
Poglej De iure - de facto in Zhongnanhai
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej De iure - de facto in Zlata horda
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej De iure - de facto in 1967
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej De iure - de facto in 1985
Prav tako znan kot De facto, De fakto, De iure, De iuris, De jure.
, Dži (dinastija Han), Delft, Demerara (kolonija), Demokratična arabska republika Sahara, Demokratični deficit v Evropski uniji, Den (faraon), Despot (dvorni naslov), Devlet I. Geraj, Diarhija, DIGOS, Diplomatsko priznanje, Dnester, Domestikos, Donecka ljudska republika, Države in zvezna ozemlja Indije, Državljanska vojna, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dvajseta egipčanska dinastija, Edo (mesto), Edvard IV. Angleški, Elizabeta Luksemburška, Enkomi, Erik XI. Švedski, Esekibo (kolonija), Evropa, Evropska Rusija, Evropska unija, Famagusta, Fidel Castro, Frankovsko cesarstvo, Friderik VI. Danski, Fusu, Gaspard II. de Coligny, Geografija Francije, Geografija Kitajske, Georgij Gemist Pleton, Georgija, Giovanni Pico della Mirandola, Gordijan III., Gotfrid Alemanski, Haile Selassie I., Halikarnas, Han sistem, Havaji, Havana, Helmno, Henrik I. Angleški, Heracleopolis Magna, Hercegovski sandžak, Herojsko mesto Ukrajine, Hilderik III., Hilperik II., Hivski kanat, Honduras, Hotan, Hugo Grotius, Il Canto degli Italiani, Ilirija (država), Inkerman, Istemi, Japonska umetnost, Japonske Alpe, Józef Piłsudski, Jesugej, Jevpatorija, Južna Osetija, Južna ukrajinska ofenziva, Kašgar, Kajdu, Kamakura, Kansas, Kanton Schwyz, Karel Martel, Karpas, Katoliška liga, Kazanski kanat, København, Kirenija, Kjoto, Kneževina Bolgarija, Komod, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Kongrati, Konrad Montferraški, Konstantin Pavlovič Ruski, Kordova, Korporativizem, Kosovski vilajet, Kraljevič Marko, Kraljevina Češka, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kulin, Langobardi, Lex Titia, Livonski bratje meča, Ločitev, Lucij Ver, Ludvik XVI. Francoski, Luganska ljudska republika, Magistrat, Makarios III., Malteški viteški red, Manitoba, Maoizem, Marionetna država, Maroko, Marsilio Ficino, Mavzol, Mavzolej, Mazovija, Medina Azahara, Mednarodno priznanje države Palestine, Mejna grofija Istra, Michigan, Mihael Hrabri, Minamoto no Joritomo, Misisipi (zvezna država), Misore, Mohamed bin Salman, Moldavija, Mongolsko cesarstvo, Montana, Moravska Srbija, Mosska konvencija, Mučenje, Murat III., Nadvojvodina Avstrija, Napad na Doneck (13. junij 2022), Narodna knjižnica Češke republike, Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, Nauru, Nebraska, Nevada, New York (zvezna država), Nicolás Maduro, Nizozemski Cejlon, Nogaj, Nova Fundlandija in Labrador, Nova Mehika, Nova Rusija (konfederacija), Nova Zelandija, Novo egipčansko kraljestvo, Obdobje Edo, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Obleganje Mariupola, Oltenija, Oregon, Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Osvoboditev Pariza, Panameriška cesta, Parakoimomenos, Peter IV. Bolgarski, Pipin Herstalski, Pipinidi, Portable Document Format, Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU, Praksa, Predsednik Republike Slovenije, Prefektura Nara, Prefekture Japonske, Pretorska prefektura, Pridnestrska republika, Revolucija dostojanstva, Rimsko cesarstvo, Ruska okupacija Hersonske oblasti, Ruska republika, Rusko-turška vojna (1877–1878), Salijski Franki, Samostan Esfigmen, Samuel Bolgarski, Sarajevo, Saudova Arabija, Sebasteja (tema), Sekunda, Seldžuško cesarstvo, Selevk II. Kalinik, Sergio Mattarella, Sevastopol, Severni Ciper, Seznam bosanskih kraljev, Seznam držav po gostoti prebivalstva, Seznam faraonov, Seznam latinskih izrekov, Seznam norveških kraljev, Seznam predsednikov Argentine, Seznam predsednikov Paname, Seznam rimskih cesarjev, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sibirija, Sigismund I. Poljski, Simeon Bekbulatovič, Skarlat Kalimahi, Slonokoščena obala, Slovaška narodna knjižnica, Solunski edikt, Sovjetska zveza, Spahije, Srbsko cesarstvo, Srednja Evropa, St. Gallen, Stjepan Tomašević, Sveto rimsko cesarstvo, Synchronous Data Link Control, Tarik ibn Zijad, Teoderik Veliki, Teodozij Vlaški, Terterji, Tetrarhija, Timuridi, Tokio, Transilvanski Sasi, Tri kraljestva, Tudun, Ukrajina, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Uradni jezik, Urumči, Uzbeg kan, Vahkare Heti, Valide sultan, Varšavska konfederacija, Velika turška vojna, Veljko Kadijević, Venčeslav II. Češki, Venčeslav III. Češki, Vietnam, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vjekoslav Luburić, Vojna duhovščine, Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske, Vuling, Vzhodna Rumelija, Wales, Yamoussoukro, Zahodna Virginija, Zapisi velikega zgodovinarja, Zastave Združenih držav Amerike, Združene države Amerike, Zenobija, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina Črne gore, Zgodovina Japonske, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Talina, Zhongnanhai, Zlata horda, 1967, 1985.