Kazalo
39 odnosi: Ahtum, Banovina Bosna, Bosna in Hercegovina, Cerkev svetega Donata, Zadar, Dneprove brzice, Dnester, Hazari, Horticja, Kneževina Ogrska, Konstantin VII. Porfirogenet, Levedi, Maslama ibn Abd al-Malik, Miliduh, Neretvani, Neznani knez, Oleg Novgorodski, Peter Gojniković, Presijan, Prihod Hrvatov, Prosigoj, Protospatarij, Prvo bolgarsko cesarstvo, Raška, Roman I. Lekapen, Salona, Skader, Sloveni, Smolensk, Strojimir Vlastimirović, Svetopolk I. Moravski, Tomislav, Trebinje, Bosna in Hercegovina, Trpimir II., Višeslav, Višgorod, Vladimir Rasate, Vlastimir (srbski knez), Vlastimirovići, Vojvoda (vojaški čin).
Ahtum
Ahtumova vojvodina v 11. stoletju Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11.
Poglej De administrando imperio in Ahtum
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej De administrando imperio in Banovina Bosna
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej De administrando imperio in Bosna in Hercegovina
Cerkev svetega Donata, Zadar
Cerkev sv. Donata z zvonikom stolnice Sv. Abastazije v ozadju Cerkev sv.
Poglej De administrando imperio in Cerkev svetega Donata, Zadar
Dneprove brzice
Dneprove brzice (ukrajinsko Дніпрові пороги, Dniprovi porogi) so zgodovinske brzice na Dnepru, ki jih tvorijo izdanki granita, gnajsa in drugih kamnin ukrajinske geološke plošče.
Poglej De administrando imperio in Dneprove brzice
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej De administrando imperio in Dnester
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej De administrando imperio in Hazari
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej De administrando imperio in Horticja
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej De administrando imperio in Kneževina Ogrska
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej De administrando imperio in Konstantin VII. Porfirogenet
Levedi
Levedi, Lebed,Northern Magill, Frank (1998).
Poglej De administrando imperio in Levedi
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Poglej De administrando imperio in Maslama ibn Abd al-Malik
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej De administrando imperio in Miliduh
Neretvani
Neretvani oz. Paganija v 9. stoletju po ''De administrando imperio'' Neretvani, v zgodovinskih virih tudi Narentani, Narentini ali Pagani (latinsko Arentani, grško, (N)arentánoi) so bili južnoslovansko ljudstvo, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo sedanjo južno Dalmacijo med rekama Neretvo in Cetino in bližnje jadranske otoke.
Poglej De administrando imperio in Neretvani
Neznani knez
Neznani knez (srbsko непознати архонт/кнез, nepoznati arhont/knez), neimenovani srbski arhont (неименовани српски архонт, neimenovani srpski arhont) ali enostavno arhont Srb (архонт Србин, arhont Srbin) je bil srbski knez, ki je po zapisih bizantinskega cesarja Konstantina VII.
Poglej De administrando imperio in Neznani knez
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej De administrando imperio in Oleg Novgorodski
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej De administrando imperio in Peter Gojniković
Presijan
Presijan (bolgarsko Пресиян, Персиян ali Пресиан, Presijan, Persijan ali Presian) je bil bolgarski kan, ki je vladal od leta 836 do 852 med intenzivnim širjenjem Prvega bolgarskega cesarstva v Makedonijo, * ni znano, † 852.
Poglej De administrando imperio in Presijan
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej De administrando imperio in Prihod Hrvatov
Prosigoj
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.
Poglej De administrando imperio in Prosigoj
Protospatarij
Protospatarij (grško, prvi spatarij) je bil v srednjem bizantinskem obdobju od 8.
Poglej De administrando imperio in Protospatarij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej De administrando imperio in Prvo bolgarsko cesarstvo
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej De administrando imperio in Raška
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej De administrando imperio in Roman I. Lekapen
Salona
Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.
Poglej De administrando imperio in Salona
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej De administrando imperio in Skader
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej De administrando imperio in Sloveni
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej De administrando imperio in Smolensk
Strojimir Vlastimirović
Strojimir Vlastimirović (srbsko Стројимир Властимировић, grško, Stroímir/Stroímiros) je bil srbski velikaš in z bratoma Mutimirjem in Gojnikom sovladar Srbske kneževine, ki je vladal približno od leta 851 do njegove in Gojnikove odstavitve po neuspelem državnem udaru proti najstarejšemu bratu Mutimirju v 880.
Poglej De administrando imperio in Strojimir Vlastimirović
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej De administrando imperio in Svetopolk I. Moravski
Tomislav
Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.
Poglej De administrando imperio in Tomislav
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej De administrando imperio in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trpimir II.
Trpimir II., hrvaški vladar, domnevno vladal med letoma 928 in 935, *?, † 935 (?).
Poglej De administrando imperio in Trpimir II.
Višeslav
Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.
Poglej De administrando imperio in Višeslav
Višgorod
Višgorod (ukrajinsko Ви́шгород, Víšgorod) je mesto v Kijevski oblasti, malo severno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Poglej De administrando imperio in Višgorod
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Poglej De administrando imperio in Vladimir Rasate
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej De administrando imperio in Vlastimir (srbski knez)
Vlastimirovići
Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.
Poglej De administrando imperio in Vlastimirovići
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej De administrando imperio in Vojvoda (vojaški čin)