Kazalo
40 odnosi: Albanščina, Baltoslovanski jeziki, Bastarni, Boji, Bosporsko kraljestvo, Budžak, Burebista, Dakija (razločitev), Dardanija, Geti, I. legija Adiutrix, Iliri, IV. legija Flavia Felix, Jazigi, Karpi, Kostoboki, Latenska kultura, Maksimin Tračan, Mala Skitija, Mezija, Narodni park Džerdap, Nicopolis ad Istrum, Odriško kraljestvo, Oltenija, Orban, Pontsko-kaspijska stepa, Ratiaria, Roksolani, Romunija, Seznam ljudstev, Seznam starodavnih ljudstev, Singidunum, Tračani, Trajan, Trajanovi dačanski vojni, Trakija, V. legija Alaudae, Veliko Gradište, Zgodovina Romunije, Zgodovina Srbije.
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Dačani in Albanščina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Dačani in Baltoslovanski jeziki
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Dačani in Bastarni
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Dačani in Boji
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Dačani in Bosporsko kraljestvo
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Dačani in Budžak
Burebista
Burebista (romunsko Burebista, antično grško Βυρεβίστας in Βοιρεβίστας), kralj Dačanov in Getov, ki je prvi združil dačanska plemena in jim vladal od leta 82 do 44 pr.
Poglej Dačani in Burebista
Dakija (razločitev)
Dakija je lahko.
Poglej Dačani in Dakija (razločitev)
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Dačani in Dardanija
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Dačani in Geti
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Dačani in I. legija Adiutrix
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Dačani in Iliri
IV. legija Flavia Felix
Četrta legija Flavia Felix (latinsko, Četrta srečna flavijska legija), rimska legija, ki jo je leta 70 ustanovil cesar Vespazijan iz ostankov razpuščene IV. legije Macedonica.
Poglej Dačani in IV. legija Flavia Felix
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Dačani in Jazigi
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Dačani in Karpi
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Dačani in Kostoboki
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Dačani in Latenska kultura
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Dačani in Maksimin Tračan
Mala Skitija
Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.
Poglej Dačani in Mala Skitija
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Dačani in Mezija
Narodni park Džerdap
Narodni park Džerdap (srbsko Национални парк Ђердап / Narodni park Džerdap) se razteza ob desnem bregu reke Donave od trdnjave Golubac (srbsko Голубачки град / Golubački grad) do jezu pri Novem Sipu v Srbiji.
Poglej Dačani in Narodni park Džerdap
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Poglej Dačani in Nicopolis ad Istrum
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Dačani in Odriško kraljestvo
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Dačani in Oltenija
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Dačani in Orban
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Dačani in Pontsko-kaspijska stepa
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Poglej Dačani in Ratiaria
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Dačani in Roksolani
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Dačani in Romunija
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Poglej Dačani in Seznam ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Dačani in Seznam starodavnih ljudstev
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Dačani in Singidunum
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Dačani in Tračani
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Dačani in Trajan
Trajanovi dačanski vojni
Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).
Poglej Dačani in Trajanovi dačanski vojni
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Dačani in Trakija
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Dačani in V. legija Alaudae
Veliko Gradište
Veliko Gradište (izvirno Велико Градиште) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Dačani in Veliko Gradište
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Dačani in Zgodovina Romunije
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Dačani in Zgodovina Srbije