Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Danišmendi

Index Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Antalya (provinca), Balduin I. Jeruzalemski, Belek Gazi, Bitka pri Dorileju (1097), Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Devolska pogodba, Druga križarska vojna, Grofija Edesa, Ivan II. Komnen, Kılıç Arslan I., Kejsun, Kilič Arslan II., Kneževina Antiohija, Konya, Mesud I., Nur ad-Din, Obleganje Edese, Obleganje Nikeje, Prva križarska vojna, Sivas, Sultanat Rum, Tankred Galilejski, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1097, 1101, 1103, 1104, 1131, 1174.

Antalya (provinca)

Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.

Poglej Danišmendi in Antalya (provinca)

Balduin I. Jeruzalemski

Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.

Poglej Danišmendi in Balduin I. Jeruzalemski

Belek Gazi

Belek Gazi (turško Nuruddevle Belek ali Balak) je bil turški beg na začetku 12.

Poglej Danišmendi in Belek Gazi

Bitka pri Dorileju (1097)

Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.

Poglej Danišmendi in Bitka pri Dorileju (1097)

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Danišmendi in Bizantinsko cesarstvo

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Danišmendi in Bohemond I. Antiohijski

Devolska pogodba

Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.

Poglej Danišmendi in Devolska pogodba

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Danišmendi in Druga križarska vojna

Grofija Edesa

Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Poglej Danišmendi in Grofija Edesa

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Danišmendi in Ivan II. Komnen

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Poglej Danišmendi in Kılıç Arslan I.

Kejsun

Trdnjava Kejsun (turško Keysun Kalesi) je biila utrdba v okolici vasi Çakırhüyük (ali Keysun) v provinci Adıyaman v ruralni jugovzhodni Turčiji.

Poglej Danišmendi in Kejsun

Kilič Arslan II.

Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود‎, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.

Poglej Danišmendi in Kilič Arslan II.

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Poglej Danišmendi in Kneževina Antiohija

Konya

Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.

Poglej Danišmendi in Konya

Mesud I.

Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود‎) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.

Poglej Danišmendi in Mesud I.

Nur ad-Din

‎ Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.

Poglej Danišmendi in Nur ad-Din

Obleganje Edese

Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.

Poglej Danišmendi in Obleganje Edese

Obleganje Nikeje

Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.

Poglej Danišmendi in Obleganje Nikeje

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Danišmendi in Prva križarska vojna

Sivas

Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).

Poglej Danišmendi in Sivas

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Danišmendi in Sultanat Rum

Tankred Galilejski

Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.

Poglej Danišmendi in Tankred Galilejski

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Danišmendi in Zgodovina Rimskega cesarstva

1097

1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Danišmendi in 1097

1101

1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Danišmendi in 1101

1103

1103 (MCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Danišmendi in 1103

1104

1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Danišmendi in 1104

1131

1131 (MCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Danišmendi in 1131

1174

1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Danišmendi in 1174