Kazalo
26 odnosi: Švicarji, Basel, Bernoullijeva enačba, Besslova funkcija, Friedrich Wilhelm Bessel, Gabriel Cramer, Grandijeva vrsta, Hidrotehnika, Johann Bernoulli I., Kinetična teorija plinov, Ladijski vijak, Leonhard Euler, Matematična fizika, Nicolaus Fuss, Seznam švicarskih fizikov, Seznam švicarskih matematikov, Seznam fizikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Soliton, Uran (planet), Valovna enačba, Zakon velikih števil, 17. marec, 1700, 1782.
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Daniel Bernoulli in Švicarji
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Daniel Bernoulli in Basel
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Poglej Daniel Bernoulli in Bernoullijeva enačba
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Daniel Bernoulli in Besslova funkcija
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Daniel Bernoulli in Friedrich Wilhelm Bessel
Gabriel Cramer
Gabriel Cramer, švicarski matematik, * 31. julij, 1704, Ženeva, Švica, † 4. januar 1752, Bagnols-sur-Cèze, Gard, Francija.
Poglej Daniel Bernoulli in Gabriel Cramer
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Daniel Bernoulli in Grandijeva vrsta
Hidrotehnika
Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).
Poglej Daniel Bernoulli in Hidrotehnika
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Daniel Bernoulli in Johann Bernoulli I.
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Daniel Bernoulli in Kinetična teorija plinov
Ladijski vijak
Vijaki ''Olympica'' so bili identični vijakom ''Titanica'', z izjemo srednjega vijaka, ki je bil na ''Titanicu'' trilistni Ladijski vijak ali propeler je najpogostejši sodobni ladijski pogonski sistem, pa tudi strukturna osnova drugih vrst propelerjev.
Poglej Daniel Bernoulli in Ladijski vijak
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Daniel Bernoulli in Leonhard Euler
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Daniel Bernoulli in Matematična fizika
Nicolaus Fuss
Nicolaus Fuss (tudi Nikolaus, Nicolas), švicarski matematik, * 29. januar 1755, Basel, Švica, † 4. januar 1826, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Daniel Bernoulli in Nicolaus Fuss
Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih fizikov.
Poglej Daniel Bernoulli in Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih matematikov
Seznam švicarskih matematikov.
Poglej Daniel Bernoulli in Seznam švicarskih matematikov
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Daniel Bernoulli in Seznam fizikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Daniel Bernoulli in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Daniel Bernoulli in Seznam matematikov
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Daniel Bernoulli in Soliton
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Daniel Bernoulli in Uran (planet)
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Daniel Bernoulli in Valovna enačba
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Daniel Bernoulli in Zakon velikih števil
17. marec
17.
Poglej Daniel Bernoulli in 17. marec
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Daniel Bernoulli in 1700
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Daniel Bernoulli in 1782