Kazalo
24 odnosi: Aj (faraon), Amarnsko obdobje, Boleslav Pozabljeni, Domicijan, Emilijan (rimski cesar), Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Komod, Konstantin I. Veliki, Konstantinov slavolok, Rim, Licinij I., Magn Maksim, Maksimijan, Mrliški zbor, Papež Štefan VI., Papež Formoz, Papež Teodor II., Pjasti, Publij Septimij Geta, Severski tondo, Seznam latinskih izrekov, Slavolok Septimija Severa, Rim, Staroegipčansko razumevanje duše, Tutmoz III., Userkare.
Aj (faraon)
Aj je bil predzadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal verjetno 1323–1319 pr.
Poglej Damnatio memoriae in Aj (faraon)
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Poglej Damnatio memoriae in Amarnsko obdobje
Boleslav Pozabljeni
Boleslav Pozabljeni (poljsko Bolesław Zapomniany) ali Boleslav Okrutni (poljsko Bolesław Okrutny) je bil pollegendarni poljski kralj iz dinastije Pjastov, ki je vladal od leta 1034 do svoje smrti leta 1038 ali 1039, * pred 1016, † 1038/1039.
Poglej Damnatio memoriae in Boleslav Pozabljeni
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Damnatio memoriae in Domicijan
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Damnatio memoriae in Emilijan (rimski cesar)
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Poglej Damnatio memoriae in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Damnatio memoriae in Komod
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Damnatio memoriae in Konstantin I. Veliki
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Damnatio memoriae in Konstantinov slavolok, Rim
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Damnatio memoriae in Licinij I.
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Damnatio memoriae in Magn Maksim
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Damnatio memoriae in Maksimijan
Mrliški zbor
Mrliški zbor (Synodus Horrenda) imenujemo rimski zbor, zborovanje ali sinodo, ki je 897 obsodila in kaznovala sicer navzočega, toda le kot mrliča, papeža Formoza.
Poglej Damnatio memoriae in Mrliški zbor
Papež Štefan VI.
Štefan VI. (včasih tudi Štefan VII., Papa Stephanus Sextus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in papež; * 850, Rim, Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo (danes Italija), † 14. avgust 897, Rim.
Poglej Damnatio memoriae in Papež Štefan VI.
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Damnatio memoriae in Papež Formoz
Papež Teodor II.
Teodor II. (Papa Theodorus Secundus; Πάπας Θεόδωρος Β΄.), grški rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 20. december 897 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 1.
Poglej Damnatio memoriae in Papež Teodor II.
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Damnatio memoriae in Pjasti
Publij Septimij Geta
Geta (latinsko), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.
Poglej Damnatio memoriae in Publij Septimij Geta
Severski tondo
Severski tondo ali Berlinski tondo iz okoli leta 200 n. št., je eden redkih ohranjenih primerov slike na plošči iz klasične antike.
Poglej Damnatio memoriae in Severski tondo
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Damnatio memoriae in Seznam latinskih izrekov
Slavolok Septimija Severa, Rim
Slavolok Septimija Severa (italijansko Arco di Settimio Severo) na severozahodnem koncu Rimskega foruma je slavolok iz belega marmorja, ki je bil posvečen leta 203, da bi spominjal na zmage nad Parti cesarja Septimija Severa in njegovih dveh sinov, Karakala in Geta, dva pohoda proti Partom v letih 194/195 in 197-199.
Poglej Damnatio memoriae in Slavolok Septimija Severa, Rim
Staroegipčansko razumevanje duše
Knjige mrtvih Stari Egipčani so verjeli, da je duša (egipčansko ka/ba) sestavljena iz veliko delov.
Poglej Damnatio memoriae in Staroegipčansko razumevanje duše
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Damnatio memoriae in Tutmoz III.
Userkare
Userkare ali Uoserkare (slovensko Močna je Rajeva Ka) je bil drugi faraon z Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal 1 do 5 let v poznem 24.
Poglej Damnatio memoriae in Userkare