Kazalo
109 odnosi: Algebrska geometrija, Apotema, Apsidnica, Šop premic, Število zlatega reza, Črta, Bernard Bolzano, Bivektor, Brahmaguptov izrek, Cantorjeva množica, Celoštevilski trikotnik, Cevov izrek, Diagonala, Duocilinder, Dvokotnik, Elementi (Evklid), Enakokraki trapez, Evdoks, Evklidov algoritem, Gaussov gravitacijski zakon, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko telo, Georg Ferdinand Cantor, Graf (matematika), Hiperkocka, Izrek o simetrali kota, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Izrojenost (matematika), Klasični Hamiltonov kvaternion, Kochova snežinka, Kolobar, Konkavna funkcija, Konveksna funkcija, Konveksna množica, Krožni lok, Krožni odsek, Krožnica, Linearna polarizacija, Ljubljanski graf, Lomljenka, Louis Poinsot, Mala in velika polos, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Metoda izčrpavanja, Metrični prostor, Mnogokotnik, Nikomah, Nikomed, Nožiščni trikotnik, ... Razširi indeks (59 več) »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Daljica in Algebrska geometrija
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Daljica in Apotema
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Daljica in Apsidnica
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Poglej Daljica in Šop premic
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Daljica in Število zlatega reza
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Poglej Daljica in Črta
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Daljica in Bernard Bolzano
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Poglej Daljica in Bivektor
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Poglej Daljica in Brahmaguptov izrek
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Daljica in Cantorjeva množica
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Daljica in Celoštevilski trikotnik
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.
Poglej Daljica in Cevov izrek
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Daljica in Diagonala
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Daljica in Duocilinder
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Daljica in Dvokotnik
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Daljica in Elementi (Evklid)
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Daljica in Enakokraki trapez
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Daljica in Evdoks
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Poglej Daljica in Evklidov algoritem
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Daljica in Gaussov gravitacijski zakon
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Daljica in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Daljica in Geometrijska konstrukcija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Daljica in Geometrijsko telo
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Daljica in Georg Ferdinand Cantor
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Daljica in Graf (matematika)
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Daljica in Hiperkocka
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Poglej Daljica in Izrek o simetrali kota
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Poglej Daljica in Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Daljica in Izrojenost (matematika)
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Poglej Daljica in Klasični Hamiltonov kvaternion
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Poglej Daljica in Kochova snežinka
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Daljica in Kolobar
Konkavna funkcija
Konkavna funkcija Matematična funkcija f je konkavna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konkavnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži nad daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Daljica in Konkavna funkcija
Konveksna funkcija
Konveksna funkcija Matematična funkcija f je konvéksna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konveksnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži pod daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Daljica in Konveksna funkcija
Konveksna množica
Konvéksna mnóžica je v geometriji množica točk, za katero velja, da pri poljubni izbiri točk X in Y iz te množice, daljica XY v celoti leži v tej množici.
Poglej Daljica in Konveksna množica
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Daljica in Krožni lok
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Daljica in Krožni odsek
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Daljica in Krožnica
Linearna polarizacija
Električno polje (modro) linearno polarizirano vzdolž daljice (vijolično), sestavljeno iz dveh komponent, ki sta v fazi (rdeče in zeleno) Linearna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja niha vzdolž daljice.
Poglej Daljica in Linearna polarizacija
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Poglej Daljica in Ljubljanski graf
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Poglej Daljica in Lomljenka
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Daljica in Louis Poinsot
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Daljica in Mala in velika polos
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Daljica in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Daljica in Metoda izčrpavanja
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Daljica in Metrični prostor
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Daljica in Mnogokotnik
Nikomah
Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.
Poglej Daljica in Nikomah
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Daljica in Nikomed
Nožiščni trikotnik
Trikotnik ''ABC'' (rdeče), pravokotnice iz točke ''P'' (modro) dajo nožiščni trikotnik ''LMN'' (rdeče). daljico (rdeče). Nožiščni trikotnik se dobi s projekcijo točke na stranice trikotnika.
Poglej Daljica in Nožiščni trikotnik
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Daljica in Omar Hajam
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Daljica in Ortodiagonalni štirikotnik
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Poglej Daljica in Oval (geometrija)
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Poglej Daljica in Pentagram
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Daljica in Piramida (geometrija)
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Daljica in Planimetrija
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Daljica in Polieder
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Daljica in Poltrak
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Daljica in Pravilni politop
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Poglej Daljica in Pravokotni trapez
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Daljica in Pravokotnost
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Daljica in Premer
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Daljica in Premica
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Daljica in Preprosti mnogokotnik
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Daljica in Presečišče
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Daljica in Prizma
Računalniška geometrija
Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.
Poglej Daljica in Računalniška geometrija
Ravnilo
Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).
Poglej Daljica in Ravnilo
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Daljica in Ravnilo in šestilo
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Daljica in Ravninski graf
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Daljica in Razdalja
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Poglej Daljica in Razpolovišče
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Daljica in René Descartes
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Daljica in Rob (geometrija)
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Daljica in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Daljica in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Daljica in Seznam pravilnih politopov
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Daljica in Simetrala
Simpleks
Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.
Poglej Daljica in Simpleks
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Poglej Daljica in Sokrožne točke
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Poglej Daljica in Stereometrija
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Daljica in Stranica
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Daljica in Talesov izrek
Težišče trikotnika
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.
Poglej Daljica in Težišče trikotnika
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Daljica in Točka (geometrija)
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Daljica in Trapez
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Daljica in Uniformni polihoron
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Daljica in Variacijski račun
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Daljica in Vektor
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Daljica in Vektor (matematika)
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Daljica in Vezna črta
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Daljica in Višina trikotnika
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Daljica in Voronojev diagram
Wattova krivulja
Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).
Poglej Daljica in Wattova krivulja
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Poglej Daljica in Zlati pravokotnik
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Daljica in Zlati rez
Zveznica
Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.
Poglej Daljica in Zveznica
106 (število)
106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.
Poglej Daljica in 106 (število)
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Poglej Daljica in 121 (število)
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Poglej Daljica in 137 (število)
154 (število)
154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.
Poglej Daljica in 154 (število)
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Poglej Daljica in 22 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Daljica in 29 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Daljica in 37 (število)
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Poglej Daljica in 46 (število)
56 (število)
56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.
Poglej Daljica in 56 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Daljica in 67 (število)
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Daljica in 79 (število)
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Poglej Daljica in 92 (število)
Prav tako znan kot Krajišče.