Hitreje kot brskalnik!
109 odnosi: Algebrska geometrija, Apotema, Apsidnica, Šop premic, Število zlatega reza, Črta, Bernard Bolzano, Bivektor, Brahmaguptov izrek, Cantorjeva množica, Celoštevilski trikotnik, Cevov izrek, Diagonala, Duocilinder, Dvokotnik, Elementi (Evklid), Enakokraki trapez, Evdoks, Evklidov algoritem, Gaussov gravitacijski zakon, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko telo, Georg Ferdinand Cantor, Graf (matematika), Hiperkocka, Izrek o simetrali kota, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Izrojenost (matematika), Klasični Hamiltonov kvaternion, Kochova snežinka, Kolobar, Konkavna funkcija, Konveksna funkcija, Konveksna množica, Krožni lok, Krožni odsek, Krožnica, Linearna polarizacija, Ljubljanski graf, Lomljenka, Louis Poinsot, Mala in velika polos, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Metoda izčrpavanja, Metrični prostor, Mnogokotnik, Nikomah, Nikomed, Nožiščni trikotnik, ..., Omar Hajam, Ortodiagonalni štirikotnik, Oval (geometrija), Pentagram, Piramida (geometrija), Planimetrija, Polieder, Poltrak, Pravilni politop, Pravokotni trapez, Pravokotnost, Premer, Premica, Preprosti mnogokotnik, Presečišče, Prizma, Računalniška geometrija, Ravnilo, Ravnilo in šestilo, Ravninski graf, Razdalja, Razpolovišče, René Descartes, Rob (geometrija), Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov, Seznam pravilnih politopov, Simetrala, Simpleks, Sokrožne točke, Stereometrija, Stranica, Talesov izrek, Težišče trikotnika, Točka (geometrija), Trapez, Uniformni polihoron, Variacijski račun, Vektor, Vektor (matematika), Vezna črta, Višina trikotnika, Voronojev diagram, Wattova krivulja, Zlati pravokotnik, Zlati rez, Zveznica, 106 (število), 121 (število), 137 (število), 154 (število), 22 (število), 29 (število), 37 (število), 46 (število), 56 (število), 67 (število), 79 (število), 92 (število). Razširi indeks (59 več) »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Daljica in Algebrska geometrija · Poglej več »
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Novo!!: Daljica in Apotema · Poglej več »
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Novo!!: Daljica in Apsidnica · Poglej več »
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Novo!!: Daljica in Šop premic · Poglej več »
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Novo!!: Daljica in Število zlatega reza · Poglej več »
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Novo!!: Daljica in Črta · Poglej več »
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Novo!!: Daljica in Bernard Bolzano · Poglej več »
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Novo!!: Daljica in Bivektor · Poglej več »
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Novo!!: Daljica in Brahmaguptov izrek · Poglej več »
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Novo!!: Daljica in Cantorjeva množica · Poglej več »
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Novo!!: Daljica in Celoštevilski trikotnik · Poglej več »
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki znotraj trikotnika ABC Cevov izrek, 2. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki O zunaj trikotnika ABC Izrek je dokazal italijanski matematik Giovanni Ceva in ga leta 1678 objavil v svojem delu De lineis rectis.
Novo!!: Daljica in Cevov izrek · Poglej več »
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Novo!!: Daljica in Diagonala · Poglej več »
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Novo!!: Daljica in Duocilinder · Poglej več »
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Novo!!: Daljica in Dvokotnik · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Daljica in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Novo!!: Daljica in Enakokraki trapez · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Daljica in Evdoks · Poglej več »
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Novo!!: Daljica in Evklidov algoritem · Poglej več »
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Novo!!: Daljica in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Daljica in Geometrija · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Daljica in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Novo!!: Daljica in Geometrijsko telo · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Daljica in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Novo!!: Daljica in Graf (matematika) · Poglej več »
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Novo!!: Daljica in Hiperkocka · Poglej več »
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Novo!!: Daljica in Izrek o simetrali kota · Poglej več »
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Novo!!: Daljica in Izrek o središčnem in obodnem kotu · Poglej več »
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Novo!!: Daljica in Izrojenost (matematika) · Poglej več »
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Novo!!: Daljica in Klasični Hamiltonov kvaternion · Poglej več »
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Novo!!: Daljica in Kochova snežinka · Poglej več »
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Novo!!: Daljica in Kolobar · Poglej več »
Konkavna funkcija
Konkavna funkcija Matematična funkcija f je konkavna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konkavnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži nad daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Novo!!: Daljica in Konkavna funkcija · Poglej več »
Konveksna funkcija
Konveksna funkcija Matematična funkcija f je konvéksna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konveksnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži pod daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Novo!!: Daljica in Konveksna funkcija · Poglej več »
Konveksna množica
Konvéksna mnóžica je v geometriji množica točk, za katero velja, da pri poljubni izbiri točk X in Y iz te množice, daljica XY v celoti leži v tej množici.
Novo!!: Daljica in Konveksna množica · Poglej več »
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Novo!!: Daljica in Krožni lok · Poglej več »
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Novo!!: Daljica in Krožni odsek · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Daljica in Krožnica · Poglej več »
Linearna polarizacija
Električno polje (modro) linearno polarizirano vzdolž daljice (vijolično), sestavljeno iz dveh komponent, ki sta v fazi (rdeče in zeleno) Linearna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja niha vzdolž daljice.
Novo!!: Daljica in Linearna polarizacija · Poglej več »
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Novo!!: Daljica in Ljubljanski graf · Poglej več »
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Novo!!: Daljica in Lomljenka · Poglej več »
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Novo!!: Daljica in Louis Poinsot · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Daljica in Mala in velika polos · Poglej več »
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Novo!!: Daljica in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Novo!!: Daljica in Metoda izčrpavanja · Poglej več »
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Novo!!: Daljica in Metrični prostor · Poglej več »
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Novo!!: Daljica in Mnogokotnik · Poglej več »
Nikomah
Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.
Novo!!: Daljica in Nikomah · Poglej več »
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Novo!!: Daljica in Nikomed · Poglej več »
Nožiščni trikotnik
Trikotnik ''ABC'' (rdeče), pravokotnice iz točke ''P'' (modro) dajo nožiščni trikotnik ''LMN'' (rdeče). daljico (rdeče). Nožiščni trikotnik se dobi s projekcijo točke na stranice trikotnika.
Novo!!: Daljica in Nožiščni trikotnik · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Daljica in Omar Hajam · Poglej več »
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Novo!!: Daljica in Ortodiagonalni štirikotnik · Poglej več »
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Novo!!: Daljica in Oval (geometrija) · Poglej več »
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Novo!!: Daljica in Pentagram · Poglej več »
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Novo!!: Daljica in Piramida (geometrija) · Poglej več »
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Novo!!: Daljica in Planimetrija · Poglej več »
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Novo!!: Daljica in Polieder · Poglej več »
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Novo!!: Daljica in Poltrak · Poglej več »
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Novo!!: Daljica in Pravilni politop · Poglej več »
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Novo!!: Daljica in Pravokotni trapez · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Daljica in Pravokotnost · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Daljica in Premer · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Daljica in Premica · Poglej več »
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Novo!!: Daljica in Preprosti mnogokotnik · Poglej več »
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Novo!!: Daljica in Presečišče · Poglej več »
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Novo!!: Daljica in Prizma · Poglej več »
Računalniška geometrija
Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.
Novo!!: Daljica in Računalniška geometrija · Poglej več »
Ravnilo
Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).
Novo!!: Daljica in Ravnilo · Poglej več »
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Novo!!: Daljica in Ravnilo in šestilo · Poglej več »
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Novo!!: Daljica in Ravninski graf · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Daljica in Razdalja · Poglej več »
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Novo!!: Daljica in Razpolovišče · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Daljica in René Descartes · Poglej več »
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Novo!!: Daljica in Rob (geometrija) · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Daljica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Novo!!: Daljica in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov · Poglej več »
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Novo!!: Daljica in Seznam pravilnih politopov · Poglej več »
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Novo!!: Daljica in Simetrala · Poglej več »
Simpleks
Simpleks ali n-simpleks je v geometriji ''n''-razsežni analogon trikotnika.
Novo!!: Daljica in Simpleks · Poglej več »
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Novo!!: Daljica in Sokrožne točke · Poglej več »
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Daljica in Stereometrija · Poglej več »
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Novo!!: Daljica in Stranica · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Daljica in Talesov izrek · Poglej več »
Težišče trikotnika
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.
Novo!!: Daljica in Težišče trikotnika · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Daljica in Točka (geometrija) · Poglej več »
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Novo!!: Daljica in Trapez · Poglej več »
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Novo!!: Daljica in Uniformni polihoron · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Daljica in Variacijski račun · Poglej več »
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Novo!!: Daljica in Vektor · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Daljica in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Daljica in Vezna črta · Poglej več »
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Novo!!: Daljica in Višina trikotnika · Poglej več »
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Novo!!: Daljica in Voronojev diagram · Poglej več »
Wattova krivulja
Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).
Novo!!: Daljica in Wattova krivulja · Poglej več »
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Novo!!: Daljica in Zlati pravokotnik · Poglej več »
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Novo!!: Daljica in Zlati rez · Poglej več »
Zveznica
Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.
Novo!!: Daljica in Zveznica · Poglej več »
106 (število)
106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.
Novo!!: Daljica in 106 (število) · Poglej več »
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Novo!!: Daljica in 121 (število) · Poglej več »
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Novo!!: Daljica in 137 (število) · Poglej več »
154 (število)
154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.
Novo!!: Daljica in 154 (število) · Poglej več »
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Novo!!: Daljica in 22 (število) · Poglej več »
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Novo!!: Daljica in 29 (število) · Poglej več »
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Novo!!: Daljica in 37 (število) · Poglej več »
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Novo!!: Daljica in 46 (število) · Poglej več »
56 (število)
56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.
Novo!!: Daljica in 56 (število) · Poglej več »
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Novo!!: Daljica in 67 (število) · Poglej več »
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Novo!!: Daljica in 79 (število) · Poglej več »
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Novo!!: Daljica in 92 (število) · Poglej več »
