Kazalo
18 odnosi: Anton Šerf, Anton Lah, Anton Martin Slomšek, Bohoričica, Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto, France Prešeren, Jakob Košar, Koloman Kvas, Listi ino evaŋgelji, Metelčica, Peter Dajnko, Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah, Simon Rudmaš, Slovenska abecedna vojna, Slovenski literarni muzeji, Stanko Vraz, Vid Rižner, Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser).
Anton Šerf
Anton Šerf slovenski rimokatoliški duhovnik nabožni pisec, homilet, pesnik.
Poglej Dajnčica in Anton Šerf
Anton Lah
Anton Lah, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pesnik in prevajalec, * 3. januar 1803, Jareninski Dol, † 26. julij 1861, Limbuš.
Poglej Dajnčica in Anton Lah
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Dajnčica in Anton Martin Slomšek
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Dajnčica in Bohoričica
Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto
Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto (Evangeliji na vse nedelje in praznike med letom) je ena od prvih knjig Petra Dajnka, ki jih je Dajnko še v bohoričici pisal leta 1817.
Poglej Dajnčica in Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Dajnčica in France Prešeren
Jakob Košar
Jakob Košar, slovenski pesnik, narodni buditelj in duhovnik, *14. julij 1814, Slaptinci, † 13. april 1846, Gradec.
Poglej Dajnčica in Jakob Košar
Koloman Kvas
Koloman Kvas, slovenski učitelj.
Poglej Dajnčica in Koloman Kvas
Listi ino evaŋgelji
Listi ino evaŋgelji (Pisma in evangeliji) so velik lekcionar Petra Dajnka, štajerskega pisca v vzhodni štajerščini poleg svoje pisave (dajnčica) iz leta 1826.
Poglej Dajnčica in Listi ino evaŋgelji
Metelčica
Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.
Poglej Dajnčica in Metelčica
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej Dajnčica in Peter Dajnko
Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah
Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah (Začetek slovenskega pouka po nedeljah) je učbenik za nedeljske šole, obenem prvo delo Petra Dajnka, štajerskega pisca v bohoričici.
Poglej Dajnčica in Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah
Simon Rudmaš
Simon Rudmaš, slovenski šolnik, pedagoški pisec, duhovnik, redovnik, benediktinec, učitelj, * 21. oktober 1795, Šentvid v Podjuni, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 30. junij 1858, Celovec, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Dajnčica in Simon Rudmaš
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Dajnčica in Slovenska abecedna vojna
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Dajnčica in Slovenski literarni muzeji
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Dajnčica in Stanko Vraz
Vid Rižner
Vid Rižner (njegov psevdonim Herr Dalemisel) je slovenski katoliški duhovnik, nabožni pisec, prevajalec.
Poglej Dajnčica in Vid Rižner
Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Prvi obsežni pregled zgodovine slovenskega slovstva, ki ga je spisal Karel Glaser, izdala Slovenska Matica v letih 1894–1900.
Poglej Dajnčica in Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Prav tako znan kot Danjčica.