Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cirkonij

Index Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Aluminijeva zlitina, Amfoternost, Atomski polmer, Biomaterial, Blok s, Cirkon, Cirkonijev dioksid, Eksplozijsko varjenje, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Geološka časovna lestvica, Giulio Natta, Glazura, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Hafnij, Inergen, Inkandescenca, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jedrska elektrarna Krško, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrski reaktor, Kalcij, Lantanoidna kontrakcija, Nerjavno jeklo, Niels Henrik David Bohr, Orodno jeklo, Prehodni element, Razširitev periodnega sistema elementov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Steklo, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tektit, Titan (element), Titanova skupina, Valenca, Vanadijeva skupina, Varjenje TIG, Voda, Vodik, Vrelišča elementov (podatkovna stran), X-20 Dyna-Soar, ... Razširi indeks (4 več) »

Aluminijeva zlitina

Alumínijeva zlítina je zlitina aluminija ter večje ali manjše količine drugih zlitinskih elementov, kot denimo baker, mangan, magnezij, cink in podobno.

Poglej Cirkonij in Aluminijeva zlitina

Amfoternost

Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Poglej Cirkonij in Amfoternost

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Cirkonij in Atomski polmer

Biomaterial

Biomaterial je material, ki je lahko vmesnik med biološkim sistemom in organom, ki ga bo zamenjal.

Poglej Cirkonij in Biomaterial

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Poglej Cirkonij in Blok s

Cirkon

Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.

Poglej Cirkonij in Cirkon

Cirkonijev dioksid

Cirkonijev dioksid v prahu Cirkonijev dioksid (ZrO2) je bel kristalni oksid cirkonija.

Poglej Cirkonij in Cirkonijev dioksid

Eksplozijsko varjenje

Eksplozijsko varjenje (ang. Explosion welding oz. krajše EXW) je proces v trdnem stanju (trdna faza), v katerem varjenje dosežemo s pospeševanjem enega od komponent pri ekstremno visoki hitrosti z uporabo kemičnih eksplozivov.

Poglej Cirkonij in Eksplozijsko varjenje

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Cirkonij in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Cirkonij in Elektronska lupina

Element 5. periode

Element 5.

Poglej Cirkonij in Element 5. periode

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Cirkonij in Geološka časovna lestvica

Giulio Natta

Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.

Poglej Cirkonij in Giulio Natta

Glazura

Poleg tega, da glazura poveča odpornost in neprepustnost za vodo, služi tudi za lepši videz Zaradi svoje ognjevzdržnosti kobaltno modra služi kot pigment za porcelan.. Glazura ali posteklina je tanka steklasta plast, ki pokriva keramične izdelke, da poveča odpornost in neprepustnost za vodo ter doseže lepši videz.

Poglej Cirkonij in Glazura

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Cirkonij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Cirkonij in Gostota elementov (podatkovna stran)

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Poglej Cirkonij in Hafnij

Inergen

Inergen je plinska mešanica, ki jo sestavljajo dušik, argon in ogljikov dioksid.

Poglej Cirkonij in Inergen

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Poglej Cirkonij in Inkandescenca

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Cirkonij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Cirkonij in Ionski polmer

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Cirkonij in Izparilna toplota

Jedrska elektrarna Krško

NE Krško z značilno silhueto Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna, ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse.

Poglej Cirkonij in Jedrska elektrarna Krško

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.

Poglej Cirkonij in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).

Poglej Cirkonij in Jedrski reaktor

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Cirkonij in Kalcij

Lantanoidna kontrakcija

Lantanoidna kontrakcija je izraz, ki se uporablja v kemiji za opis zmanjšanja ionskih polmerov lantanoidov, elementov z vrstnimi števili od 58 (cerij) do 71 (lutecij).

Poglej Cirkonij in Lantanoidna kontrakcija

Nerjavno jeklo

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.

Poglej Cirkonij in Nerjavno jeklo

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Cirkonij in Niels Henrik David Bohr

Orodno jeklo

Orodna jekla so namenska jekla za izdelavo orodij kot so npr.

Poglej Cirkonij in Orodno jeklo

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Poglej Cirkonij in Prehodni element

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Cirkonij in Razširitev periodnega sistema elementov

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Cirkonij in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Cirkonij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Cirkonij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Cirkonij in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kovin

Seznam kovin.

Poglej Cirkonij in Seznam kovin

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Cirkonij in Steklo

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Cirkonij in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Cirkonij in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tektit

Tektit Moldavit Aerodinamično oblikovan australit Tektit (iz grške besede tektos, kar pomeni taljen) je telo iz naravnega stekla zemeljskega izvora, ki je nastalo pri padcu meteorita na površino Zemlje.

Poglej Cirkonij in Tektit

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Poglej Cirkonij in Titan (element)

Titanova skupina

4.

Poglej Cirkonij in Titanova skupina

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Cirkonij in Valenca

Vanadijeva skupina

V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.

Poglej Cirkonij in Vanadijeva skupina

Varjenje TIG

Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.

Poglej Cirkonij in Varjenje TIG

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Cirkonij in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Cirkonij in Vodik

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Cirkonij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

X-20 Dyna-Soar

X-20 Dyna Soar je bil program Vojnega letalstva ZDA za razvoj vesoljskega letala, ki bi ga bilo moč uporabiti v različnih vojaških odpravah, vključno z izvidovanjem, bombardiranjem, reševanjem v vesoljskem prostoru, vzdrževanjem umetnih satelitov ali sabotažo sovražnikovih satelitov.

Poglej Cirkonij in X-20 Dyna-Soar

1 E-10 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 10−10 in 10−9 m (10 pm in 10 nm). razdalje, krajše od 100 pm.

Poglej Cirkonij in 1 E-10 m

1 E13 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).

Poglej Cirkonij in 1 E13 s

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Cirkonij in 1789

40 (število)

40 (štírideset) je naravno število, za katero velja 40.

Poglej Cirkonij in 40 (število)

, 1 E-10 m, 1 E13 s, 1789, 40 (število).