Kazalo
73 odnosi: Astronomska enota, Athanasius Kircher, Časovni pregled astronomov, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Bernard Frénicle de Bessy, Brahistokrona, Cassini-Huygens, Centripetalna sila, Delčnovalovna dualnost, Denis Papin, Dioklesova cisoida, Eter (fizika), Evoluta, Geodezija, Giacomo Filippo Maraldi, Giovanni Battista Riccioli, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gustav Robert Kirchhoff, Hendrik van Heuraet, Hitrost svetlobe, Huygensovo načelo, Ismael Bullialdus, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Colbert, Jean-Felix Picard (astronom), Jeremiah Horrocks, Journal des sçavans, Južna Holandija, Kraljeva družba, Ktezibij, Leonhard Euler, Maarten van den Hove, Marin Getaldić, Marin Mersenne, Matematična fizika, Meter, Nebesna mehanika, Neilova parabola, Nizozemska zlata doba, Oblika Zemlje, Okljuk (krivulja), Okular, Osončje, Poissonova pega, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Saturnovi naravni sateliti, Saturnovi obroči, Sekunda, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, ... Razširi indeks (23 več) »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Christiaan Huygens in Astronomska enota
Athanasius Kircher
Athanasius Kircher, nemški jezuit, teolog in učenjak, * 2. maj 1602, Geisa pri Fuldi, Turingija, 27. november 1680, Rim.
Poglej Christiaan Huygens in Athanasius Kircher
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Christiaan Huygens in Časovni pregled astronomov
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Christiaan Huygens in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Bernard Frénicle de Bessy
Bernard Frénicle de Bessy, francoski matematik, * okoli 1605, Pariz, Francija, † 17. januar 1675, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Bernard Frénicle de Bessy
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Christiaan Huygens in Brahistokrona
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Christiaan Huygens in Cassini-Huygens
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Poglej Christiaan Huygens in Centripetalna sila
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Christiaan Huygens in Delčnovalovna dualnost
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Poglej Christiaan Huygens in Denis Papin
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Poglej Christiaan Huygens in Dioklesova cisoida
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Christiaan Huygens in Eter (fizika)
Evoluta
lokalni ekstremi elipse, vsak lokalni ekstrem odgovarja konici na evoluti. Evoluta elipse se imenuje astroida. Način nastanka evolute. Evoluta je geometrijsko mesto vseh središč ukrivljenosti, to je središč pritisnjenih krožnic.
Poglej Christiaan Huygens in Evoluta
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Christiaan Huygens in Geodezija
Giacomo Filippo Maraldi
Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.
Poglej Christiaan Huygens in Giacomo Filippo Maraldi
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Christiaan Huygens in Giovanni Battista Riccioli
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Christiaan Huygens in Gottfried Wilhelm Leibniz
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Christiaan Huygens in Gustav Robert Kirchhoff
Hendrik van Heuraet
Hendrik van Heuraet, nizozemski matematik in zdravnik, * 8. september 1633, Haarlem, Nizozemska, † okoli 1660, verjetno Leiden, Nizozemska.
Poglej Christiaan Huygens in Hendrik van Heuraet
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Christiaan Huygens in Hitrost svetlobe
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Christiaan Huygens in Huygensovo načelo
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Ismael Bullialdus
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Jean le Rond d'Alembert
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Jean-Baptiste Colbert
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Jean-Felix Picard (astronom)
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Christiaan Huygens in Jeremiah Horrocks
Journal des sçavans
Naslovnica prve številke z dne 5. januarja 1665 Journal des sçavans je bila francoska znanstvena revija in prva serijska publikacija te vrste na svetu, ki je začela izhajati leta 1665 v Parizu.
Poglej Christiaan Huygens in Journal des sçavans
Južna Holandija
Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.
Poglej Christiaan Huygens in Južna Holandija
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Christiaan Huygens in Kraljeva družba
Ktezibij
Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Christiaan Huygens in Ktezibij
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Christiaan Huygens in Leonhard Euler
Maarten van den Hove
Maarten van den Hove, nizozemski astronom in matematik, * 1605, Delft, Nizozemska, † 7. avgust 1639, Leiden, Nizozemska.
Poglej Christiaan Huygens in Maarten van den Hove
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Poglej Christiaan Huygens in Marin Getaldić
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Christiaan Huygens in Marin Mersenne
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Christiaan Huygens in Matematična fizika
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Christiaan Huygens in Meter
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Christiaan Huygens in Nebesna mehanika
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Poglej Christiaan Huygens in Neilova parabola
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Christiaan Huygens in Nizozemska zlata doba
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Christiaan Huygens in Oblika Zemlje
Okljuk (krivulja)
Okljúk ali serpentína je v matematiki ravninska krivulja v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določena kot: Parametrično je določena z: implicitno pa kot: Okljuke sta raziskovala de l'Hôpital in Huygens leta 1692.
Poglej Christiaan Huygens in Okljuk (krivulja)
Okular
Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.
Poglej Christiaan Huygens in Okular
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Christiaan Huygens in Osončje
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Christiaan Huygens in Poissonova pega
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Christiaan Huygens in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Saturnovi naravni sateliti
Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.
Poglej Christiaan Huygens in Saturnovi naravni sateliti
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Christiaan Huygens in Saturnovi obroči
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Christiaan Huygens in Sekunda
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam fizikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam matematikov
Seznam nizozemskih fizikov
Seznam nizozemskih fizikov.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam nizozemskih fizikov
Seznam nizozemskih matematikov
Seznam nizozemskih matematikov.
Poglej Christiaan Huygens in Seznam nizozemskih matematikov
Tavtohrona krivulja
graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.
Poglej Christiaan Huygens in Tavtohrona krivulja
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Christiaan Huygens in Teoretična fizika
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Christiaan Huygens in Teorija števil
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Christiaan Huygens in Titan (luna)
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej Christiaan Huygens in Traktrisa
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Poglej Christiaan Huygens in Ura na nihalo
Urar
Izvesek urarja v Mariboru Urar je strokovnjak, ki izdeluje, popravlja in izboljšuje ure.
Poglej Christiaan Huygens in Urar
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Christiaan Huygens in Verižni ulomek
Voorburg
Herenstraat (Gosposka ulica) v središču mesta Stara cerkev v Voorburgu Stara mestna hiša "Swaensteyn" iz leta 1632 Voorburg je mesto in nekdanja občina v zahodnem delu province Južna Nizozemska na Nizozemskem.
Poglej Christiaan Huygens in Voorburg
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Christiaan Huygens in Willebrord Snell van Royen
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Christiaan Huygens in William Brouncker
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Christiaan Huygens in Zgodovina števila π
14. april
14.
Poglej Christiaan Huygens in 14. april
1629
1629 (MDCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Christiaan Huygens in 1629
1695
1695 (MDCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Christiaan Huygens in 1695
2801 Huygens
2801 Huygens je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Christiaan Huygens in 2801 Huygens
8. julij
8.
Poglej Christiaan Huygens in 8. julij
Prav tako znan kot Christian Huygens.