38 odnosi: Benediktinski samostan Lorsch, Bremen, Celjska grofija, Cesarski knez, Cesarsko mesto Nürnberg, Družina Liechtenstein, Fraumünster, Goslar, Gospodje Brederodski, Gospostvo, Grofija, Grofija Culemborg, Kanton Bern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Köln, Kölnska mestna hiša, Knežji samostan Kempten, Knezo-škofija (Hochstift), Kraljeva pfalca, Kutna Gora, Luzern, Nürnberg, Opatija Neresheim, Ottobeuren, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reuss (reka), Rodbina Schönborn, Roman II. Lipniški, Samostan Sankt Gallen, Soteska Schöllenen, Stein am Rhein, Svobodni gospod, Svobodno cesarsko mesto, Ulm, Ulrik Ebersberški, Zürich, Zgornja Švabska.
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Benediktinski samostan Lorsch · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Cesarska neposrednost in Bremen · Poglej več »
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Celjska grofija · Poglej več »
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Cesarski knez · Poglej več »
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Cesarsko mesto Nürnberg · Poglej več »
Družina Liechtenstein
Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Družina Liechtenstein · Poglej več »
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Fraumünster · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Goslar · Poglej več »
Gospodje Brederodski
Grb Brederodskih: ''Rdeči lev na zlatem ozadju'' nezakonske stranske linije Holandskih grofov Gospodje Brederodski so bili holandska plemiška družina, ki je izhajala iz domnevno nezakonske stranske linije holandskih grofov iz roda Gerulfingerjev prek gospodov Teylingenskih.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Gospodje Brederodski · Poglej več »
Gospostvo
Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".
Novo!!: Cesarska neposrednost in Gospostvo · Poglej več »
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Grofija · Poglej več »
Grofija Culemborg
Grofija Culemborg od 1555, prej Gospostvo Culemborg Cuylenburga (tudi Culenburg, Cuylenburg) (niz. Heerlijkheid Culemborg) je bila neposredno gospostvo cesarstva in kasneje grofija, preden je prišla na Nizozemsko kot odvisno območje.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Grofija Culemborg · Poglej več »
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kanton Bern · Poglej več »
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kanton Schwyz · Poglej več »
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kanton Zürich · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Cesarska neposrednost in Köln · Poglej več »
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kölnska mestna hiša · Poglej več »
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Knežji samostan Kempten · Poglej več »
Knezo-škofija (Hochstift)
Dve knezo-škofiji (''Hochstifte'') v poznem 18. stoletju Stara kamnita oznaka, ki razmejuje zadevno ozemlje knezo-škofije Paderborn in grofije Rietberg V Svetem rimskem cesarstvu nemški izraz (množina) je označeval ozemlje, ki mu je vladal škof kot knez (tj. knezoškof), v nasprotju s svojo škofijo, ki je bila na splošno veliko večja in nad katero je izvajal samo duhovno oblast.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Knezo-škofija (Hochstift) · Poglej več »
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kraljeva pfalca · Poglej več »
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Kutna Gora · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Luzern · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Nürnberg · Poglej več »
Opatija Neresheim
Opatija Neresheim Opatija Neresheim (St. Ulrich in Afra) je benediktinski samostan v škofiji Rottenburg-Stuttgart v Baden-Württembergu in pripada kongregaciji Beuronese.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Opatija Neresheim · Poglej več »
Ottobeuren
Ottobeuren je trg na zgornješvabskem okrožju Unterallgäu na Bavarskem in sedež upravne skupnosti Ottobeuren, ki vključuje tudi skupnosti Böhen in Hawangen.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Ottobeuren · Poglej več »
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Poglej več »
Reuss (reka)
Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Reuss (reka) · Poglej več »
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Rodbina Schönborn · Poglej več »
Roman II. Lipniški
Roman II.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Roman II. Lipniški · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Soteska Schöllenen · Poglej več »
Stein am Rhein
Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Stein am Rhein · Poglej več »
Svobodni gospod
Svododni gospod ali Gospod je bil v srednjem veku v fevdalnem sistemu naslov, ki so ga dajali gospodu gospostva na območju današnje Nizozemske.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Svobodni gospod · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Ulm · Poglej več »
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Novo!!: Cesarska neposrednost in Ulrik Ebersberški · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Zürich · Poglej več »
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Novo!!: Cesarska neposrednost in Zgornja Švabska · Poglej več »