Kazalo
38 odnosi: Benediktinski samostan Lorsch, Bremen, Celjska grofija, Cesarski knez, Cesarsko mesto Nürnberg, Družina Liechtenstein, Fraumünster, Goslar, Gospodje Brederodski, Gospostvo, Grofija, Grofija Culemborg, Kanton Bern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Köln, Kölnska mestna hiša, Knežji samostan Kempten, Knezo-škofija (Hochstift), Kraljeva pfalca, Kutna Gora, Luzern, Nürnberg, Opatija Neresheim, Ottobeuren, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reuss (reka), Rodbina Schönborn, Roman II. Lipniški, Samostan Sankt Gallen, Soteska Schöllenen, Stein am Rhein, Svobodni gospod, Svobodno cesarsko mesto, Ulm, Ulrik Ebersberški, Zürich, Zgornja Švabska.
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Cesarska neposrednost in Benediktinski samostan Lorsch
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Cesarska neposrednost in Bremen
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Cesarska neposrednost in Celjska grofija
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Cesarska neposrednost in Cesarski knez
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Cesarska neposrednost in Cesarsko mesto Nürnberg
Družina Liechtenstein
Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna.
Poglej Cesarska neposrednost in Družina Liechtenstein
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Poglej Cesarska neposrednost in Fraumünster
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Cesarska neposrednost in Goslar
Gospodje Brederodski
Grb Brederodskih: ''Rdeči lev na zlatem ozadju'' nezakonske stranske linije Holandskih grofov Gospodje Brederodski so bili holandska plemiška družina, ki je izhajala iz domnevno nezakonske stranske linije holandskih grofov iz roda Gerulfingerjev prek gospodov Teylingenskih.
Poglej Cesarska neposrednost in Gospodje Brederodski
Gospostvo
Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".
Poglej Cesarska neposrednost in Gospostvo
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Cesarska neposrednost in Grofija
Grofija Culemborg
Grofija Culemborg od 1555, prej Gospostvo Culemborg Cuylenburga (tudi Culenburg, Cuylenburg) (niz. Heerlijkheid Culemborg) je bila neposredno gospostvo cesarstva in kasneje grofija, preden je prišla na Nizozemsko kot odvisno območje.
Poglej Cesarska neposrednost in Grofija Culemborg
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Cesarska neposrednost in Kanton Bern
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej Cesarska neposrednost in Kanton Schwyz
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Cesarska neposrednost in Kanton Zürich
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Cesarska neposrednost in Köln
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Poglej Cesarska neposrednost in Kölnska mestna hiša
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Poglej Cesarska neposrednost in Knežji samostan Kempten
Knezo-škofija (Hochstift)
Dve knezo-škofiji (''Hochstifte'') v poznem 18. stoletju Stara kamnita oznaka, ki razmejuje zadevno ozemlje knezo-škofije Paderborn in grofije Rietberg V Svetem rimskem cesarstvu nemški izraz (množina) je označeval ozemlje, ki mu je vladal škof kot knez (tj.
Poglej Cesarska neposrednost in Knezo-škofija (Hochstift)
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Cesarska neposrednost in Kraljeva pfalca
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Cesarska neposrednost in Kutna Gora
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Cesarska neposrednost in Luzern
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Cesarska neposrednost in Nürnberg
Opatija Neresheim
Opatija Neresheim Opatija Neresheim (St. Ulrich in Afra) je benediktinski samostan v škofiji Rottenburg-Stuttgart v Baden-Württembergu in pripada kongregaciji Beuronese.
Poglej Cesarska neposrednost in Opatija Neresheim
Ottobeuren
Ottobeuren je trg na zgornješvabskem okrožju Unterallgäu na Bavarskem in sedež upravne skupnosti Ottobeuren, ki vključuje tudi skupnosti Böhen in Hawangen.
Poglej Cesarska neposrednost in Ottobeuren
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Cesarska neposrednost in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Reuss (reka)
Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.
Poglej Cesarska neposrednost in Reuss (reka)
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Cesarska neposrednost in Rodbina Schönborn
Roman II. Lipniški
Roman II.
Poglej Cesarska neposrednost in Roman II. Lipniški
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Cesarska neposrednost in Samostan Sankt Gallen
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Poglej Cesarska neposrednost in Soteska Schöllenen
Stein am Rhein
Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.
Poglej Cesarska neposrednost in Stein am Rhein
Svobodni gospod
Svododni gospod ali Gospod je bil v srednjem veku v fevdalnem sistemu naslov, ki so ga dajali gospodu gospostva na območju današnje Nizozemske.
Poglej Cesarska neposrednost in Svobodni gospod
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Cesarska neposrednost in Svobodno cesarsko mesto
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Cesarska neposrednost in Ulm
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Poglej Cesarska neposrednost in Ulrik Ebersberški
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Cesarska neposrednost in Zürich
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Cesarska neposrednost in Zgornja Švabska