Kazalo
37 odnosi: Accademia della Crusca, Anton Spendou, Apel in čevljar, Apij Klavdij Slepi, Apijeva cesta, Avgur, Šifriranje z mrežo, Blaž Kumerdej, Decij, Edil, Fabij Maksim, Fasti, Franc Žigon, Franc Miklošič, Genadij Nikolajevič Ajgi, Janez Leopold Šmigoc, Jurij Paušek, Life Is Peachy, Magistrat, Mark Licinij Kras, Matija Čop, Milvijski most, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Principat, Publij Kornelij Scipion Emilijski, Rimski akvadukt, Rimski diktator, Rimski forum, Rimski konzul, Servij Tulij, Seznam rimskih vladarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Starorimska civilizacija, Valerijan (rimski cesar), Via Flaminia, Zdravljica, Zgodovina Rimskega cesarstva.
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Cenzor in Accademia della Crusca
Anton Spendou
Anton Spendou, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teološki pisatelj in reformator avstrijskega šolstva, * 22. maj 1739, Mošnje, † 30. maj 1813, Dunaj.
Poglej Cenzor in Anton Spendou
Apel in čevljar
Apel in čevljar (tudi Apel podobo na ogled postavi) je sonet, ki ga je napisal France Prešeren.
Poglej Cenzor in Apel in čevljar
Apij Klavdij Slepi
Apij Klavdij Slepi (lat. Appius Claudius Caecus), rojen v bogati patricijcki družini, postal znani rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar, * 340 pr. n. št., † 273 pr. n. št. Apij Klavdij Slepi je v rimski državni upravi vršil razne dolžnosti: bil je cenzor (leta 312 pr.
Poglej Cenzor in Apij Klavdij Slepi
Apijeva cesta
Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.
Poglej Cenzor in Apijeva cesta
Avgur
Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.
Poglej Cenzor in Avgur
Šifriranje z mrežo
Šifriranje z mrežo je ena od metod kriptografske zaščite sporočila.
Poglej Cenzor in Šifriranje z mrežo
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Cenzor in Blaž Kumerdej
Decij
Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.
Poglej Cenzor in Decij
Edil
Edil (latinsko aedilis, iz aedes.
Poglej Cenzor in Edil
Fabij Maksim
Quintus Fabius Maximus Verrucosus Cunctator, rimski politik, konzul, diktator, vojskovodja, *ok.
Poglej Cenzor in Fabij Maksim
Fasti
Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.
Poglej Cenzor in Fasti
Franc Žigon
Franc Leopold Žigon, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog in filozof, predavatelj na goriškem bogoslovju, * 12. november 1863, Ajdovščina, † 21. maj 1936, Gorica.
Poglej Cenzor in Franc Žigon
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Cenzor in Franc Miklošič
Genadij Nikolajevič Ajgi
Genadij Nikolajevič Ajgi (Генна́дий Никола́евич Айги́; čuvaško: Айхи) (1934 – 2006), čuvaško-ruski pesnik in prevajalec, 21. avgust 1934, Šajmurzino, † 21. februar 2006, Moskva.
Poglej Cenzor in Genadij Nikolajevič Ajgi
Janez Leopold Šmigoc
Janez Krstnik Leopold Šmigoc, slovenski pravnik in slovničar, * 6. junij 1787, Gruškovec, † 14. avgust 1829, Ptuj.
Poglej Cenzor in Janez Leopold Šmigoc
Jurij Paušek
Jurij Paušek (Pauschek), cenzurni knjižni revizor, * 8. april 1784, Ljubljana, † 15. junij 1853, Ljubljana.
Poglej Cenzor in Jurij Paušek
Life Is Peachy
Life Is Peachy je drugi album skupine Korn.
Poglej Cenzor in Life Is Peachy
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej Cenzor in Magistrat
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Cenzor in Mark Licinij Kras
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej Cenzor in Matija Čop
Milvijski most
Milvijski most (italijansko Ponte Milvio ali Ponte Molle; latinsko Pons Milvius ali Pons Mulvius) je most čez Tibero v severnem delu Rima, Italija.
Poglej Cenzor in Milvijski most
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Cenzor in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Cenzor in Principat
Publij Kornelij Scipion Emilijski
Scipion mlajši ali tudi Scipio mlajši (Publius Cornelius Scipio Aemilianus Africanus Minor Numantinus), rimski vojskovodja in politik, * okrog 185 pr. n. št./184 pr. n. št., † 129 pr. n. št. Bil je drugi sin vojskovodje Lucija Emilija Pavla Makedonca.
Poglej Cenzor in Publij Kornelij Scipion Emilijski
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Cenzor in Rimski akvadukt
Rimski diktator
Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.
Poglej Cenzor in Rimski diktator
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Poglej Cenzor in Rimski forum
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Cenzor in Rimski konzul
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Cenzor in Servij Tulij
Seznam rimskih vladarjev
Seznam rimskih vladarjev je razdeljen po obdobjih različnih tipov oblasti.
Poglej Cenzor in Seznam rimskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Cenzor in Seznam zgodovinskih vsebin
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Cenzor in Starorimska civilizacija
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Cenzor in Valerijan (rimski cesar)
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Cenzor in Via Flaminia
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Cenzor in Zdravljica
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Cenzor in Zgodovina Rimskega cesarstva