Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Celi del

Index Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Šestdesetiški številski sistem, Število praštevil, Binomska porazdelitev, Carl Friedrich Gauss, Celi del, Desetiški ulomek, Dvojiški logaritem, Engelov razvoj, Fakulteta (funkcija), Fiksna vejica, Gaussov problem o krogu, Hermitov problem, Hipercelo število, HP-65, Julijanski dan, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Modulo, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Poissonova porazdelitev, Poletni čas, Redhefferjeva matrika, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Stieltjesove konstante, Transcendentno število, Verižni ulomek, Von Staudt-Clausenov izrek, Zellerjeva kongruenca.

Šestdesetiški številski sistem

Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.

Poglej Celi del in Šestdesetiški številski sistem

Število praštevil

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.

Poglej Celi del in Število praštevil

Binomska porazdelitev

Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.

Poglej Celi del in Binomska porazdelitev

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Celi del in Carl Friedrich Gauss

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Celi del in Celi del

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.

Poglej Celi del in Desetiški ulomek

Dvojiški logaritem

Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).

Poglej Celi del in Dvojiški logaritem

Engelov razvoj

Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.

Poglej Celi del in Engelov razvoj

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej Celi del in Fakulteta (funkcija)

Fiksna vejica

V računalništvu je predstavitev števil v fiksni vejici zapis števila, ki se deli na dva dela.

Poglej Celi del in Fiksna vejica

Gaussov problem o krogu

Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.

Poglej Celi del in Gaussov problem o krogu

Hermitov problem

Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.

Poglej Celi del in Hermitov problem

Hipercelo število

Hipercelo število (oznaka za množico hipercelih števil ^*\mathbb) je v nestandardni analizi hiperrealno število, ki je enako svojemu celoštevilčnemu delu.

Poglej Celi del in Hipercelo število

HP-65

Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.

Poglej Celi del in HP-65

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Celi del in Julijanski dan

Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.

Poglej Celi del in Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 5

Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.

Poglej Celi del in Kvadratni koren števila 5

Modulo

Modulo je v računalništvu in matematiki operacija, ki izračuna ostanek pri celoštevilskem deljenju dveh števil.

Poglej Celi del in Modulo

Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.

Poglej Celi del in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

Poissonova porazdelitev

Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.

Poglej Celi del in Poissonova porazdelitev

Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa Polétni čàs (s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Poglej Celi del in Poletni čas

Redhefferjeva matrika

Redhefferjeva matrika je kvadratna nesimetrična binarna matrika, ki ima za elemente a_.

Poglej Celi del in Redhefferjeva matrika

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Celi del in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.

Poglej Celi del in Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Celi del in Seznam matematičnih vsebin

Stieltjesove konstante

Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.

Poglej Celi del in Stieltjesove konstante

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Celi del in Transcendentno število

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Poglej Celi del in Verižni ulomek

Von Staudt-Clausenov izrek

Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.

Poglej Celi del in Von Staudt-Clausenov izrek

Zellerjeva kongruenca

Zellerjeva kongruenca je algoritem, ki ga je razvil Christian Zeller, z njim pa lahko izračunamo dan v tednu za kateri koli datum.

Poglej Celi del in Zellerjeva kongruenca

Prav tako znan kot Decimalni del, Gaussov oklepaj, Spodnji celi del, Ulomljeni del, Zgornji celi del.