Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Kazalo

806 odnosi: Acerola, Admiral (metulj), Akant, Aloe vera, Alpaka (kamela), Alpska krešica, Alpska mastnica, Alpski kozliček, Alpski kozorog, Alpski svizec, Ambrozija (rastlina), Ameriški ščurek, Ameriški bizon, Ameriški gož, Ameriški slamnik, Ananas, Anders Celsius, Anders Dahl, Androga, Arabski kavovec, Arahnologija, Arganija, Arktični sokol, Artičoka, Asimina, Atlantski losos, Azijski slon, Ščetinorepke, Ščir, Ščuke, Šentjanževka, Školjke, Škorec, Škrjančar, Šmarnica (roža), Šnjur, Šoja, Španska muha, Španski bezeg, Špar, Špari, Švedska, Žajbelj, Žanjevec, Želve, Žižola, Žirafa, Živali, Žuželke, Čapljica, ... Razširi indeks (756 več) » « Shrink indeks

Acerola

Acerola (znanstveno ime Malpighia glabra) je vrsta drevesa iz družine malpigijevk, ki raste od južnega Teksasa preko Mehike, Karibov do Peruja in Brazilije.

Poglej Carl Linnaeus in Acerola

Admiral (metulj)

Admiral (znanstveno ime Vanessa atalanta) je pisan dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Admiral (metulj)

Akant

Akant (Acanthus, L.) je rod 30 trajnih zelnatih rastlin iz družine Acanthaceae.

Poglej Carl Linnaeus in Akant

Aloe vera

Aloe vera je rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Aloe vera

Alpaka (kamela)

Alpaka (znanstveno ime Vicugna pacos) je udomačena vrsta južnoameriške kamele.

Poglej Carl Linnaeus in Alpaka (kamela)

Alpska krešica

Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.

Poglej Carl Linnaeus in Alpska krešica

Alpska mastnica

Alpska mastnica (znanstveno ime Pinguicula alpina) je mesojeda rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Alpska mastnica

Alpski kozliček ali planinski kozliček ali planinski kozloček (znanstveno ime Rosalia alpina) je velik hrošč iz družine kozličkov (Cerambycidae), ki ga prepoznamo po njegovem značilnem vzorcu obarvanosti.

Poglej Carl Linnaeus in Alpski kozliček

Alpski kozorog

Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.

Poglej Carl Linnaeus in Alpski kozorog

Alpski svizec

Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.

Poglej Carl Linnaeus in Alpski svizec

Ambrozija (rastlina)

Ambrozija ali žvrklja (znanstveno ime Ambrosia) je rod cvetnic iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo okrog 40 znanih vrst, razširjenih po severni polobli in v Južni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Ambrozija (rastlina)

Ameriški ščurek

Ameriški ščurek (znanstveno ime Periplaneta americana) je vrsta ščurka, ki izvira iz Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Ameriški ščurek

Ameriški bizon

Ameriški bizon (tudi Ameriški bivol po angl. besedi Buffalo; znanstveno ime Bison bison) živi v prerijah Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Ameriški bizon

Ameriški gož

Ameriški gož (znanstveno ime Pantherophis guttatus, prej Elaphe guttata) je nestrupena kača, ki izvira iz Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Ameriški gož

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik (znanstveno ime Echinacea purpurea) je vrsta cvetnic, ki pripada rodu Echinacea.

Poglej Carl Linnaeus in Ameriški slamnik

Ananas

Ananas (znanstveno ime Ananas comosus, Ananas sativus) je tropska rastlina iz družine ananasovk in njen sadež.

Poglej Carl Linnaeus in Ananas

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Carl Linnaeus in Anders Celsius

Anders Dahl

Anders (Andreas) Dahl, švedski botanik, biolog in zdravnik, * 17. marec 1751, † 25. maj 1789.

Poglej Carl Linnaeus in Anders Dahl

Androga

Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Androga

Arabski kavovec

Arabski kavovec, tudi navadni kavovec, (znanstveno ime Coffea arabica) je vrsta kavovca, ki je prvotno rasla v gorovju Jemen na Arabskem polotoku, pa tudi v jugozahodnem višavju Etiopije in jugovzhodu Sudana.

Poglej Carl Linnaeus in Arabski kavovec

Arahnologija

Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.

Poglej Carl Linnaeus in Arahnologija

Arganija

Arganija (znanstveno ime Argania spinosa) je endemična vrsta drevesa, ki raste le v polpuščavi doline Sus v jugozahodnem delu Maroka.

Poglej Carl Linnaeus in Arganija

Arktični sokol

Arktični sokol (znanstveno ime Falco rusticolus) je ujeda iz družine sokolov.

Poglej Carl Linnaeus in Arktični sokol

Artičoka

Artičoka (znanstveno ime Cynara cardunculus) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Artičoka

Asimina

Asimina (znanstveno ime Asimina triloba) je listopadna trajnica, ki izvira iz Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Asimina

Atlantski losos

Atlantski losos, (znanstveno ime Salmo salar), imenovan tudi samo losos, je riba iz družine Salmonidae (postrvi).

Poglej Carl Linnaeus in Atlantski losos

Azijski slon

Azijski slon (znanstveno ime Elephas maximus), včasih poznan tudi po imenu svoje tipske podvrste (indijski slon) je ena od treh danes živečih vrst slona in edina še živeča vrsta rodu Elephas.

Poglej Carl Linnaeus in Azijski slon

Ščetinorepke

Ščetinorepke (znanstveno ime Zygentoma oz. Thysanura s str.; grško thysano - ščetina + ura - rep) so majhne nekrilate žuželke, velike 5-20 mm.

Poglej Carl Linnaeus in Ščetinorepke

Ščir

Ščir ali amarant (znanstveno ime Amaranthus) je svetovno razširjen rod enoletnic in nekajletnih trajnic, zelo sorodnih rodu Celosia (znana vrsta petelinov greben).

Poglej Carl Linnaeus in Ščir

Ščuke

Ščuke (znanstveno ime Esocidae) so družina rib, ki avtohtono naseljujejo jezera in počasi tekoče vodotoke zmernega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Ščuke

Šentjanževka

Šentjánževka (znanstveno ime Hypericum perforatum) je trajna zelika, ki zraste do višine 70 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Šentjanževka

Školjke

Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.

Poglej Carl Linnaeus in Školjke

Škorec

Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).

Poglej Carl Linnaeus in Škorec

Škrjančar

Škrjánčar (tudi ostríž, znanstveno ime Falco subbuteo) je ujeda iz družine sokolov.

Poglej Carl Linnaeus in Škrjančar

Šmarnica (roža)

Šmarnica (znanstveno ime Convallaria majalis), tudi solzica, je edina predstavnica roda Convallaria.

Poglej Carl Linnaeus in Šmarnica (roža)

Šnjur

Šnjur (znanstveno ime Trachurus trachurus) je morska riba iz družine trnobokov.

Poglej Carl Linnaeus in Šnjur

Šoja

'' Garrulus glandarius '' Šoja (znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Šoja

Španska muha

Španska muha (znanstveno ime Lytta vesicatoria) je ljudsko ime za hrošča iz družine priščnjakov in travnic (Meloidae), ki je razširjen po Južni in Srednji Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Španska muha

Španski bezeg

Španski bezeg (znanstveno ime Syringa vulgaris), tudi majnica (star.), navadna lipovka, jorgovan (pog. iz sbh.) ali siringa (pog. iz lat.), je vrsta grmovnic iz roda Syringa z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi.

Poglej Carl Linnaeus in Španski bezeg

Špar

Špar (znanstveno ime Diplodus annularis) je morska riba iz družine šparov, po katerem je družina dobila tudi ime.

Poglej Carl Linnaeus in Špar

Špari

Špari (znanstveno ime Sparidae) so družina rib iz reda ostrižnjakov (Perciformes).

Poglej Carl Linnaeus in Špari

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Švedska

Žajbelj

Žájbelj (znanstveno ime Salvia officinalis) je droben vednozeleni polgrmiček z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi.

Poglej Carl Linnaeus in Žajbelj

Žanjevec

Žanjevec (znanstveno ime Polygala chamaebuxus) je zimzelen polgrm iz družine grebenuševk, ki je razširjen po Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Žanjevec

Želve

Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.

Poglej Carl Linnaeus in Želve

Žižola

Žižola (znanstveno ime Ziziphus zizyphus, tudi navadni čičimak ali kitajski datelj) je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 metrov.

Poglej Carl Linnaeus in Žižola

Žirafa

Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.

Poglej Carl Linnaeus in Žirafa

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Carl Linnaeus in Živali

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Carl Linnaeus in Žuželke

Čapljica

Čapljica, včasih so jo imenovali mala bobnarica, (znanstveno ime Ixobrychus minutus) je ptič iz družine čapelj, ki gnezdi v Afriki, Južni in Srednji Evropi ter Južni in Zahodni Aziji; prepoznaven pa je predvsem po majhni telesni velikosti v primerjavi z drugimi čapljami, po čemer je dobil tudi ime.

Poglej Carl Linnaeus in Čapljica

Češnja

Češnja (znanstveno ime Prunus avium) sadno drevo ali njegov sadež.

Poglej Carl Linnaeus in Češnja

Čebelar (ptič)

Čebélar ali legát (znanstveno ime Merops apiaster) je vrsta ptic iz družine legatov (Meropidae), ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji, kjer je strogo zavarovan.

Poglej Carl Linnaeus in Čebelar (ptič)

Čebula

Čebúla (znanstveno ime Allium cepa) je rastlina iz družine lukovk (Alliaceae), ki se široko uporablja v prehrani po celem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Čebula

Čemaž

Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec; znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki.

Poglej Carl Linnaeus in Čemaž

Česen

Česen (znanstveno ime Allium sativum) je začimbna rastlina v družini lukovk (Alliaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Česen

Čičerika

Rastlina čičerike Číčerka ali čičerika (znanstveno ime Cicer arietinum) je stročnica iz družine metuljnic (Fabaceae), reda Faboideae.

Poglej Carl Linnaeus in Čičerika

Čižek

''Carduelis spinus'' Čižek (znanstveno ime Carduelis spinus) je ptica iz družine ščinkavcev.

Poglej Carl Linnaeus in Čižek

Činklja

Činklja (znanstveno ime Misgurnis fossilis) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Carl Linnaeus in Činklja

Čistilna krhlika

Čistílna krhlíka ali čistílna kózja čéšnja (znanstveno ime Rhamnus cathartica) je od enega do pet metrov visok listopadni grm ali redkeje drevo.

Poglej Carl Linnaeus in Čistilna krhlika

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Carl Linnaeus in Človek

Čopasta sinica

Čopasta sinica (znanstveno ime Parus cristatus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Poglej Carl Linnaeus in Čopasta sinica

Čopasti ponirek

Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae).

Poglej Carl Linnaeus in Čopasti ponirek

Čremza

Čremsa (znanstveno ime Prunus padus) je drevo iz družine rožnic.

Poglej Carl Linnaeus in Čremza

Črna štorklja

Črna štorklja (znanstveno ime Ciconia nigra) je velika ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi od Evrope preko vse severne Azije (razen skrajnega severa) do Tihega oceana in v južnem delu Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Črna štorklja

Črna žolna

Črna žolna (znanstveno ime Dryocopus martius) je med evropskimi žolnami največja in je hkrati tudi med najbolj ogroženimi predstavniki svoje družine.

Poglej Carl Linnaeus in Črna žolna

Črna detelja

Črna detelja (znanstveno ime Trifolium pratense) je krmna rastlina iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Črna detelja

Črna jelša

Črna jelša (znanstveno ime Alnus glutinosa) je listopadno drevo iz družine brezovk.

Poglej Carl Linnaeus in Črna jelša

Črna murva

Črna murva (znanstveno ime Morus nigra) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz jugozahodne Azije in Male Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Črna murva

Črna podgana

Črna podgana (znanstveno ime Rattus rattus) je glodavec iz družine Muridae.

Poglej Carl Linnaeus in Črna podgana

Črni apolon

Črni apolon (znanstveno ime Parnassius mnemosyne) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Črni apolon

Črni bezeg

Čŕni bezèg, tudi ~ bèzeg (znanstveno ime Sambucus nigra) je rastlina (grm) z značilnim cvetjem in kasneje drobnimi jagodami.

Poglej Carl Linnaeus in Črni bezeg

Črni jesen

Črni jesen (znanstveno ime Fraxinus ornus) je listopadno drevo iz družine oljkovk.

Poglej Carl Linnaeus in Črni jesen

Črni nosorog

Čŕni nosoróg ali ozkoústi nosoróg (znanstveno ime Diceros bicornis) je nosorog, ki živi v vzhodnih in osrednjih predelih Afrike vključno s Kenijo, Kamerunom, Južno Afriko, Namibijo in Zimbabvejem.

Poglej Carl Linnaeus in Črni nosorog

Črni oreh

Črni oreh (znanstveno ime Juglans nigra) je drevo iz družine orehovk, ki je samonikel v delih Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Črni oreh

Črni poper

Zeleni, beli in črni poper Črni poper ali poprovec (pogosto samo poper, znanstveno ime Piper nigrum) je rastlina, katere sadež je začimba z ostrim okusom.

Poglej Carl Linnaeus in Črni poper

Črni teloh

Makrofotografija cveta črnega teloha Črni teloh (znanstveno ime Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). stebla so neolistana ter visoka do 20 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Črni teloh

Črni zobnik

Črni zobnik (znanstveno ime Hyoscyamus niger), je strupena rastlina iz družine razhudnikovk, ki izvira iz Evrazije, danes pa je razširjena že po celem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Črni zobnik

Črničevje

Črničevje (znanstveno ime Quercus ilex) ali črni hrast je edini drevesni predstavnik, ki spada med najbolj ogrožene rastline v Slovenski Istri (ostalo so večinoma cvetice ali travniške rastline).

Poglej Carl Linnaeus in Črničevje

Črnica

Črnica (znanstveno ime Coluber viridiflavus) je povsem črna kača iz družine gožev, ki se z lahkoto povzpne tudi v krošnje dreves in pogosto se na njenem jedilniku znajdejo poleg malih sesalcev tudi ptiči.

Poglej Carl Linnaeus in Črnica

Črnikasti pelin

Črnikasti pelin znanstveno ime Achillea atrata) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Črnikasti pelin

Črnoglavka

Črnoglávka (znanstveno ime Sylvia atricapilla) je predstavnica penic.

Poglej Carl Linnaeus in Črnoglavka

Črnorepka

Črnorepka (znanstveno ime Oblada melanura) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Črnorepka

Črtasta pižamarka

Črtasta pižamarka (znanstveno ime Graphosoma lineatum) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena v Evropi vključno z evropskim delom Rusije, predvsem na jugu celine v Sredozemlju, a jo najdemo vse do Skandinavije.

Poglej Carl Linnaeus in Črtasta pižamarka

Črtasti tun

Črtasti tun (znanstveno ime Katsuwonus pelamis) je morska riba iz družine Scombridae.

Poglej Carl Linnaeus in Črtasti tun

Babica (riba)

Babica (znanstveno ime Barbatula barbatula) je sladkovodna riba, ki ima podolgovato telo, sluzasto in golo kožo; na gornji ustnici ima štiri krajše in dve daljši brčici.

Poglej Carl Linnaeus in Babica (riba)

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Carl Linnaeus in Bakterije

Baldrijan

Baldrijan ali tudi zdravilna špajka (znanstveno ime Valeriana officinalis) je 25 do 120 cm velika visoka trajna zelika.

Poglej Carl Linnaeus in Baldrijan

Balzamovec

Balzamovec (znanstveno ime Abies balsamea) je iglasto drevo iz družine borovk, ki je samoniklo v Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Balzamovec

Bar (trava)

Bar ali laški muhvič (znanstveno ime Setaria italica) je kulturna ali divja trava z debelim klasom.

Poglej Carl Linnaeus in Bar (trava)

Batata

Sveže izkopana batata Batata ali sladki krompir (znanstveno ime Ipomoea batatas).

Poglej Carl Linnaeus in Batata

Beka

Béka (znanstveno ime Salix viminalis) je listopadno drevo iz družine vrbovk (Salicaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Beka

Bela štorklja

Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Bela štorklja

Bela murva

Bela murva (znanstveno ime Morus alba) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz Kitajske.

Poglej Carl Linnaeus in Bela murva

Bela omela

Bela omela (znanstveno ime Viscum albumD. Zuber (2004). Biological flora of Central Europe: Viscum album L. Flora 199, 181-203 je zimzelena parazitska rastlina iz družine lanikovk, ki je domorodna v Evropi in zahodni in južni Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Bela omela

Bela vrba

Bela vrba (znanstveno ime Salix alba) je listopadno drevo iz družine vrbovk.

Poglej Carl Linnaeus in Bela vrba

Beli javor

Beli javor (znanstveno ime Acer pseudoplatanus), znan tudi pod imenom gorski javor, je listopadno drevo iz družine sapindovk.

Poglej Carl Linnaeus in Beli javor

Beli morski volk

Beli morski pes (znanstveno ime Carcharodon carcharias; imenovan tudi veliki beli morski pes ali beli morski pes) je izredno velik lamniformni morski pes, ki ga najdemo v obalnih vodah vseh oceanov.

Poglej Carl Linnaeus in Beli morski volk

Beli topol

Beli topol (znanstveno ime Populus alba) je listopadno drevo iz družine vrbovk.

Poglej Carl Linnaeus in Beli topol

Beločeli deževnik

Beločeli deževnik (znanstveno ime Charadrius alexandrinus) je ptica slanišč; ob obalah Atlantskega oceana in Sredozemlja se pojavlja na peščinah, blatnih poljih in v solinah, v Panonski nižini, ter tudi v slanih stepah.

Poglej Carl Linnaeus in Beločeli deževnik

Belolisi rjavček

Belolisi rjavček (znanstveno ime Erebia ligea) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Belolisi rjavček

Beloliska

Belolíska (znanstveno ime Melanitta fusca) je velika ptica iz reda plojkokljunov Anseriformes.

Poglej Carl Linnaeus in Beloliska

Beloprsi jež

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus concolor), lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta od 400–1100 g in je po videzu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus).

Poglej Carl Linnaeus in Beloprsi jež

Belorepec

Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Belorepec

Belouška

Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.

Poglej Carl Linnaeus in Belouška

Beluš

Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.

Poglej Carl Linnaeus in Beluš

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Carl Linnaeus in Biologija

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Carl Linnaeus in Biotska raznovrstnost

Blagodišeči teloh

Blagodišeči teloh (znanstveno ime Helleborus odorus) je v Sloveniji razširjena vrsta teloha in ga lahko najdemo na obronkih gozda od februarja do aprila.

Poglej Carl Linnaeus in Blagodišeči teloh

Bleščeči bisernik

Bleščeči ali veliki bisernik (znanstveno ime Argynnis aglaja) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Bleščeči bisernik

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Poglej Carl Linnaeus in Bober

Bodičasta morska zvezda

Bodičasta morska zvezda, tudi trnasta morska zvezda (znanstveno ime Acanthaster planci) je morska zvezda, ki je pred plenilci zavarovana z dolgimi ostrimi bodicami.

Poglej Carl Linnaeus in Bodičasta morska zvezda

Bodičasti volek

Bodičasti volek, (znanstveno ime Bolinus brandaris) je morski polž iz družine Muricidae.

Poglej Carl Linnaeus in Bodičasti volek

Bodika

Bodika (znanstveno ime Scorpaena) je velik rod morskih rib.

Poglej Carl Linnaeus in Bodika

Bokoplavutarice

Bokoplavutarice (znanstveno ime Pleuronectidae) je družina morskih rib, razširjenih v vseh morjih in oceanih sveta.

Poglej Carl Linnaeus in Bokoplavutarice

Bolen

Bolen (znanstveno ime Aspius aspius) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Bolen

Bor (drevo)

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Bor (drevo)

Boraga

Boraga ali boreč (znanstveno ime Borago officinalis), ljudsko boreček, poraga, lisička ali murkovec, je enoletna začimbna rastlina, ki zraste do 70 cm visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Boraga

Borovnica (grm)

Borovníca (znanstveno ime Vaccinium myrtillus) tudi navadna borovnica, gozdna borovnica, črnica raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Borovnica (grm)

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Carl Linnaeus in Botanika

Bradač (riba)

Bradač (primorsko tudi barbon; znanstveno ime Mullus barbatus) je morska riba iz družine bradačev.

Poglej Carl Linnaeus in Bradač (riba)

Bradavičarica

Bradavíčarica (znanstveno ime Cyclopterus lumpus) je riba severnih obal Atlantskega oceana, zaide tudi do Španije.

Poglej Carl Linnaeus in Bradavičarica

Brancin

Brancin (ali luben; znanstveno ime Dicentrarchus labrax) je morska riba iz družine Moronidae (brancini).

Poglej Carl Linnaeus in Brancin

Bršljanasta grenkuljica

Bršljanasta grenkuljica (znanstveno ime Glechoma hederacea) je zdravilna rastlina iz družine ustnatic.

Poglej Carl Linnaeus in Bršljanasta grenkuljica

Breguljka

Breguljka (znanstveno ime Riparia riparia) je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko.

Poglej Carl Linnaeus in Breguljka

Brek

Brek (znanstveno ime Sorbus torminalis) je vrsta dreves iz družine rožnic (Rosaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Brek

Breskev

Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa.

Poglej Carl Linnaeus in Breskev

Breskov zavijač

Breskov zavijač (znanstveno ime Cydia molesta) je metulj iz družine listnih zavijačev, ki velja za škodljivca breskovih nasadov.

Poglej Carl Linnaeus in Breskov zavijač

Brest (drevo)

Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Brest (drevo)

Breza

Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.

Poglej Carl Linnaeus in Breza

Brezklasno lisičje

Brezklasno lisičje (znanstveno ime Huperzia selago) je lisičjakovka, ki razvije pokončna, pravilno dihotomno razvita, razvejana stebla z enako dolgimi stranskimi poganjki.

Poglej Carl Linnaeus in Brezklasno lisičje

Brglez

Brglez (znanstveno ime Sitta europaea) je ptica pevka iz družine brglezov.

Poglej Carl Linnaeus in Brglez

Brglezi

Bŕglezi (znanstveno ime Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.

Poglej Carl Linnaeus in Brglezi

Brin

Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Brin

Brkati ser

Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.

Poglej Carl Linnaeus in Brkati ser

Brusnica

Brusnica (znanstveno ime Vaccinium vitis-idaea) je droben zimzelen grmiček iz družine vresovk (Ericaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Brusnica

Buča

Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni. Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.

Poglej Carl Linnaeus in Buča

Bukev

Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.

Poglej Carl Linnaeus in Bukev

Bukova kresilka

Bukova kresilka tudi kresilna goba (znanstveno ime Fomes fomentarius) je neužitna goba iz družine Polyporaceae (luknjarke), ki se uporablja tudi v zdravilne namene. Nekdaj so jo uporabljali za netenje ognja, zdravilci pa so z njo zaustavljali kri. Razširjena je v Evropi, Aziji, Afriki in Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Bukova kresilka

Bukva

Bukva (znanstveno ime Boops boops) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Bukva

Carar

'' Turdus viscivorus '' Cárar (znanstveno ime Turdus viscivorus) je vrsta ptice pevke, podobna cikovtu in gnezdi na drevesih.

Poglej Carl Linnaeus in Carar

Carl Alexander Clerck

Carl Alexander Clerck, švedski entomolog, arahnolog in akademik, * 1710, † 22. julij 1765.

Poglej Carl Linnaeus in Carl Alexander Clerck

Casuarina equisetifolia

Casuarina equisetifolia je drevo južne poloble iz družine Casuarinaceae (kazuarinovke).

Poglej Carl Linnaeus in Casuarina equisetifolia

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej Carl Linnaeus in Celzijeva temperaturna lestvica

Cemprin

Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji.

Poglej Carl Linnaeus in Cemprin

Cer (drevo)

Cer (znanstveno ime Quercus cerris) je listopadno drevo iz družine bukovk, ki je razširjeno tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Cer (drevo)

Cerithidea decollata

Cerithidea decollata je vrsta polža iz družine Potamididae, ki živi v gozdovih mangrov ob zahodnih obalah Indijskega oceana - v Tanzaniji, Keniji, in sosednjih državah, najpogosteje v bližini drevesa Avicennia marina.

Poglej Carl Linnaeus in Cerithidea decollata

Cikel hranil

Kompostiranje spada med najpomembnejše oblike ekološkega recikliranja.

Poglej Carl Linnaeus in Cikel hranil

Ciklama

Cikláma ali kokorik (znanstveno ime Cyclamen) je rod 20 vrst kritosemenk.

Poglej Carl Linnaeus in Ciklama

Cipresasti mleček

Ciatij (od zgoraj navzdol: 5 prašnikov in pecljati ženski cvet - desno; medovne žleze; čašast ovoj ciatija) s podpornimi listi Cipresasti mleček tudi garjavi mleček (znanstveno ime Euphorbia cyparissias) je zelnata trajnica z močno razraslo koreniko iz katere zraste po več do 0.5 m visokih stebel, ki so gosto olistana.

Poglej Carl Linnaeus in Cipresasti mleček

Citrona

Citronatna citrona (znanstveno ime Citrus medica), je plod oz.

Poglej Carl Linnaeus in Citrona

Citronček

Citronček ali rumenjak (znanstveno ime Gonepteryx rhamni) spada v družino belinov (Pieridae).

Poglej Carl Linnaeus in Citronček

Citrus

Cítrus (znanstveno ime Citrus) je najbolj razširjen rod agrumov iz družine rutičevk (Rutaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Citrus

Coris

Coris je rod morskih rib iz družine ustnač.

Poglej Carl Linnaeus in Coris

Dalija

Dalija (znanstveno ime Dahlia) je rod grmičastih gomoljastih trajnic.

Poglej Carl Linnaeus in Dalija

Damjak

Damjak (tudi damjek ali jelen lopatar, znanstveno ime Dama dama) je predstavnik družine jelenov.

Poglej Carl Linnaeus in Damjak

Deljenolistna srčnica

Deljenolistna srčnica (znanstveno ime Leonurus cardiaca) je trajnica iz družine ustnatic.

Poglej Carl Linnaeus in Deljenolistna srčnica

Deljenolistni mrkač

Deljenolistni mrkač (znanstveno ime Bidens tripartita) je enoletna zel iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Deljenolistni mrkač

Dišeča metlika

Dišeča metlika (znanstveno ime Dysphania ambrosioides, prej Chenopodium ambrosioides) je zdravilno zelišče iz družine ščirovk, ki izvira iz Centralne in Južne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Dišeča metlika

Dišeča vijolica

Dišeča vijolica (znanstveno ime Viola odorata) je trajnica iz družine vijoličevk.

Poglej Carl Linnaeus in Dišeča vijolica

Dišeči kromač

Dišeči kromač (znanstveno ime Myrrhis odorata) je dišeča trajnica, ki izvira iz srednje Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Dišeči kromač

Dišečnik

Dišečnik (znanstveno ime Calycanthus) uvrščamo v družino blagohudovk (Calycanthaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Dišečnik

Divja jablana

Divja jablana oz.

Poglej Carl Linnaeus in Divja jablana

Divja svinja

Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.

Poglej Carl Linnaeus in Divja svinja

Divji kostanj

Rod divji kostanj (znanstveno ime Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble; od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 pa iz Evrazije.

Poglej Carl Linnaeus in Divji kostanj

Divji petelin

Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.

Poglej Carl Linnaeus in Divji petelin

Dlakavi sleč

Dlakavi sleč (znanstveno ime Rhododendron hirsutum) je nizek vedno zelen grmiček, ki zraste prek 1 m visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Dlakavi sleč

Dlesk

Dlesk (znanstveno ime Coccothraustes coccothraustes) je srednje velika klateška ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije z zmernim podnebjem.

Poglej Carl Linnaeus in Dlesk

Dob (drevo)

Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.

Poglej Carl Linnaeus in Dob (drevo)

Dodo

Dodo (znanstveno ime Raphus cucullatus) je bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mavricij.

Poglej Carl Linnaeus in Dodo

Dolgorepka

Dolgorepka (znanstveno ime Aegithalos caudatus) je majhen ptič pevec iz družine dolgorepk (Aegithalidae).

Poglej Carl Linnaeus in Dolgorepka

Domača kokoš

Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.

Poglej Carl Linnaeus in Domača kokoš

Domača koza

Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Domača koza

Domača mačka

Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.

Poglej Carl Linnaeus in Domača mačka

Domača muha

Domača muha (znanstveno ime Musca domestica; tudi hišna muha) se najbolj namnoži v jeseni in s tem postane nadlega za človeka.

Poglej Carl Linnaeus in Domača muha

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Domača ovca

Domače govedo

Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.

Poglej Carl Linnaeus in Domače govedo

Domači dihur

Domáči dihúr (znanstveno ime Mustela putorius furo) je udomačena podvrsta evropskega dihurja.

Poglej Carl Linnaeus in Domači dihur

Domači konj

Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.

Poglej Carl Linnaeus in Domači konj

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Poglej Carl Linnaeus in Domači pes

Domači prašič

Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.

Poglej Carl Linnaeus in Domači prašič

Domači vrabec

Domači vrabec, pogosto samo vrabec (znanstveno ime Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, s pomočjo človeka pa je poselil tudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptič na svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Domači vrabec

Dracunculus medinensis

Dracunculus medinensis (tudi »mali zmaj iz Medine«) nitasti zajedavski helmint iz naddružine Dracunculoidea, ki povzroča drakunkulozo oz.

Poglej Carl Linnaeus in Dracunculus medinensis

Drevesna zelenka

Drevesna zelenka (znanstveno ime Tettigonia viridissima) je kobilica iz družine pravih cvrčalk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Drevesna zelenka

Drobnjak

Razvoj drobnjaka Drobnják (znanstveno ime Allium schoenoprasum) je začimbna rastlina trajnica iz rodu Allium (luk) družine lukovk (Alliaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Drobnjak

Dvočlensko poimenovanje

Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Dvočlensko poimenovanje

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Poglej Carl Linnaeus in Dvoživke

Dvobarvni netopir

Dvobarvni netopir (znanstveno ime Vespertilio murinus) je srednje velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi in Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Dvobarvni netopir

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Carl Linnaeus in Dvokrilci

Dvokrpi ginko

Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Dvokrpi ginko

Ebenovec

Ebenovec (znanstveno ime Diospyros) je rod 700 vrst listnatih in zimzelenih dreves in grmovnic.

Poglej Carl Linnaeus in Ebenovec

Egiptovski jastreb

Egiptovski jastreb (znanstveno ime Neophron percnopterus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Neophron.

Poglej Carl Linnaeus in Egiptovski jastreb

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Carl Linnaeus in Ekologija

Električna jegulja

Električna jegulja (znanstveno ime Electrophorus electricus) je olivnorjava riba, ki zraste do dveh metrov v dolžino.

Poglej Carl Linnaeus in Električna jegulja

Elephas

Elephas je rod v družini slonov (Elephantidae).

Poglej Carl Linnaeus in Elephas

Elias Magnus Fries

Elias Magnus Fries, švedski botanik in mikolog, * 15. avgust 1794 Kirchspiel, Femsjö, Jönköpings län, Småland; † 8. februar 1878 Uppsala.

Poglej Carl Linnaeus in Elias Magnus Fries

Enogrba kamela

Enogrba kamela ali dromedar (znanstveno ime Camelus dromedarius) je velik sodoprsti kopitar, ki ga gojijo v puščavskih predelih severne Afrike, Srednjega vzhoda ter vse do Kavkaza.

Poglej Carl Linnaeus in Enogrba kamela

Enorog

Enorog ali enorožec, tudi samorog ali narval (znanstveno ime Monodon monoceros), je arktična vrsta kita.

Poglej Carl Linnaeus in Enorog

Etnobotanika

Etnobotanika (iz etnologija - narodoslovje in botanika – rastlinoslovje) je znanstvena veda o odnosih med ljudmi in rastlinami.

Poglej Carl Linnaeus in Etnobotanika

Evolucija človeka

Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.

Poglej Carl Linnaeus in Evolucija človeka

Evropski bober

Evropski bober (znanstveno ime Castor fiber) je z do 30 kg telesne mase največji evropski glodavec.

Poglej Carl Linnaeus in Evropski bober

Evropski dihur

Evropski dihur (znanstveno ime Mustela putorius) zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Evropski dihur

Evropski jastog

Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae.

Poglej Carl Linnaeus in Evropski jastog

Faraonska mravlja

Faraonska mravlja, tudi Faraonka (znanstveno ime Monomorium pharaonis) je do 2,5 mm velika vrsta vsejede tropske mravlje, ki izvira iz zahodne Afrike, danes pa je razširjena že po vseh celinah, razen na Antarktiki.

Poglej Carl Linnaeus in Faraonska mravlja

Fazan

Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.

Poglej Carl Linnaeus in Fazan

Fenologija

Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.

Poglej Carl Linnaeus in Fenologija

Figa

Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.

Poglej Carl Linnaeus in Figa

Francoski molič

Francoski molič (znanstveno ime Trisopterus luscus) je riba iz družine trsk, ki je razširjena ob Evropskih obalah na globinah med 30 in 100 metri.

Poglej Carl Linnaeus in Francoski molič

Franz Xaver von Wulfen

Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Carl Linnaeus in Franz Xaver von Wulfen

Gams

Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Gams

Georges Cuvier

Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.

Poglej Carl Linnaeus in Georges Cuvier

Ginseng

Ginseng (znanstveno ime Panax) je rod 11 vrst počasi rastočih trajnic z mesnatimi koreninami iz družine Araliaceae.

Poglej Carl Linnaeus in Ginseng

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Carl Linnaeus in Giovanni Antonio Scopoli

Glavata kareta

Glavata kareta (znanstveno ime: Caretta caretta) je morska želva, ki zraste od 70 cm do 100 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Glavata kareta

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Poglej Carl Linnaeus in Glive

Glog

Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz.

Poglej Carl Linnaeus in Glog

Glogova belinka

Glogova belinka (znanstveno ime Aporia crataegi) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Carl Linnaeus in Glogova belinka

Golostebelni sladki koren

Golostebelni sladki koren, tudi likviricija, (znanstveno ime Glycyrrhiza glabra) je zelnata trajnica, tudi polgrm z olesenelimi, znotraj rumenimi, podzemeljskimi deli iz katerih poganjajo do dva metra dolge plazeče veje, ki v višino zraste do enega metra, ima deljene liste, ki so veliki 7-15 centimetrov.

Poglej Carl Linnaeus in Golostebelni sladki koren

Gorski apolon

Gorski ali rdeči apolon (znanstveno ime Parnassius apollo) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae).

Poglej Carl Linnaeus in Gorski apolon

Gospica

Gospica (znanstveno ime Argynnis paphia) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Gospica

Goveji obad

Goveji obad ali brencelj (znanstveno ime Tabanus bovinus) je eden največjih predstavnikov družine obadov, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Goveji obad

Gozdna zvezdica

Gozdna zvezdica (znanstveno ime Stellaria nemorum) je zel iz družine klinčnic.

Poglej Carl Linnaeus in Gozdna zvezdica

Gozdni jereb

Gozdni jereb (znanstveno ime Tetrastes bonasia) ali leščerka je najmanjša gozdna kura, ki živi na ozemlju Slovenije.

Poglej Carl Linnaeus in Gozdni jereb

Gozdni postavnež

Gozdni postavnež (znanstveno ime Euphydryas maturna) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Gozdni postavnež

Gozdni slezenovec

Gozdni slezénovec (znanstveno ime Malva sylvestris) je zdravilna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Gozdni slezenovec

Grah

''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.

Poglej Carl Linnaeus in Grah

Grško seno

Grško seno (znanstveno ime Trigonella foenum-graecum) tudi sabljasti triplat, mnogosemenski triplat, smiljka je rastlina iz družine metuljnic (Fabaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Grško seno

Grenkoslad

Grenkoslad (znanstveno ime Solanum dulcamara) je zdravilna rastlina iz družine razhudnikovk.

Poglej Carl Linnaeus in Grenkoslad

Grilček

Grilček (znanstveno ime Serinus serinus) je majhna ptica pevka iz družine ščinkavcev, ki živi v Sredozemlju in v Evropi severno do Baltika.

Poglej Carl Linnaeus in Grilček

Grmiščni okarček

Grmiščni okarček (znanstveno ime Coenonympha arcania) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Grmiščni okarček

Grozdasta plamenka

Grozdasta plamenka (znanstveno ime Phlox paniculata) je zelnata trajnica iz družine jesenovk.

Poglej Carl Linnaeus in Grozdasta plamenka

Grozdičje

Grozdíčje ali ríbez (znanstveno ime Ribes) je rod okrog 150 vrst kritosemenk, in ga navadno obravnavamo kot edini rod v družini kosmuljevk (Grossulariaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Grozdičje

Grozdje

Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.

Poglej Carl Linnaeus in Grozdje

Gvajava

Gvajava (znanstveno ime Psidium guajava) je vednozeleno tropsko drevo, katerega domovina je Srednja Amerika.

Poglej Carl Linnaeus in Gvajava

Hena

Héna (znanstveno ime Lawsonia inermis), tudi kana, je cvetnica suhega tropskega in subtropskega območja, ki so jo od davnin uporabljali za pridobivanje barvila (listi).

Poglej Carl Linnaeus in Hena

Hišna miš

Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.

Poglej Carl Linnaeus in Hišna miš

Hierochloe odorata

Hierochloe odorata ali Anthoxanthum nitens, znana pod imeni sladka trava, zobrova trava, vanilijina trava, je aromatična trava, ki raste v severni Evraziji in severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Hierochloe odorata

Hmelj

Hmelj ''Humulus japonicus'' seme Hmelj (znanstveno ime Humulus) je večletna dvodomna rastlina vzpenjalka, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimbo za pivo. V Sloveniji hmelj gojijo zlasti v Savinjski dolini.

Poglej Carl Linnaeus in Hmelj

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Poglej Carl Linnaeus in Hrast

Hrast plutovec

Hrast plutovec z ogoljenim deblom. Deblo se po odstranitvi plutastega dela hitro obarva rdečkasto rjavo, potem pa se z leti (do naslednjega goljenja) zaradi vremenskih vplivov počasi obarva na sivo. Hrast plutovec (znanstveno ime Quercus suber) je značilno zimzeleno drevo v Južni Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Hrast plutovec

Hrastov kozliček

Hrastov kozliček ali strigoš (znanstveno ime Cerambyx cerdo) je v Sloveniji zavarovana vrsta hrošča iz družine kozličkov.

Poglej Carl Linnaeus in Hrastov kozliček

Hribski urh

Hribski urh (znanstveno ime Bombina variegata) spada v družino žab urhov Bombinatoridae.

Poglej Carl Linnaeus in Hribski urh

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Carl Linnaeus in Hrošči

Hruška

Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.

Poglej Carl Linnaeus in Hruška

Hruška (rod)

Hruška (znanstveno ime Pyrus) je rod dreves oz.

Poglej Carl Linnaeus in Hruška (rod)

Hudournik (ptič)

Hudournik, tudi črni hudournik (znanstveno ime Apus apus), je lastovki podoben ptič iz družine hudournikov, ki gnezdi v večjem delu Evrazije in severni Afriki, pozimi pa se odseli v južno Afriko.

Poglej Carl Linnaeus in Hudournik (ptič)

Iglica

Íglica (znanstveno ime Belone belone) je pelaška riba roparica, ki živi tudi v Jadranskem morju.

Poglej Carl Linnaeus in Iglica

Inčun

Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.

Poglej Carl Linnaeus in Inčun

Iva (drevo)

Iva (znanstveno ime Salix caprea) je listopadno drevo iz rodu vrb s povešavo krošnjo in dolgimi gibkimi visečimi poganjki, ki segajo skoraj do tal.

Poglej Carl Linnaeus in Iva (drevo)

Jabolčni zavijač

Jabolčni zavijač (znanstveno ime Cydia pomonella) je sadni škodljivec iz družine listnih zavijačev.

Poglej Carl Linnaeus in Jabolčni zavijač

Jadralec

Jadralec (znanstveno ime Iphiclides podalirius) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Jadralec

Jagodnjak

Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.

Poglej Carl Linnaeus in Jagodnjak

Jaguar

Jáguar (znanstveno ime Panthera onca) je največja mačka v Južni in Srednji Ameriki ter edini predstavnik vrste iz rodu Panthera v Amerikah.

Poglej Carl Linnaeus in Jaguar

Jajčevec

Jajčevec, tudi »melancan« (znanstveno ime Solanum melongena), je do 1 meter visoka rastlina iz družine razhudnikovk, katere plodove uvrščamo med zelenjavo.

Poglej Carl Linnaeus in Jajčevec

Janež

Jánež (znanstveno ime Pimpinella anisum) je enoletna začimbna rastlina, ki zraste do pol metra visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Janež

Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.

Poglej Carl Linnaeus in Janez Žiga Valentin Popovič

Japonska kamelija

Japonska kamelija (znanstveno ime Camellia japonica), je listnato drevo iz družine čajevk, ki je domorodno v Koreji, Kitajski in na Japonskem"Botanica.

Poglej Carl Linnaeus in Japonska kamelija

Javor

Javor (znanstveno ime Acer) je rod dreves ali grmičevja.

Poglej Carl Linnaeus in Javor

Ječmen

Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.

Poglej Carl Linnaeus in Ječmen

Jedilni oslez

Jedilni oslez ali okra (znanstveno ime Abelmoschus esculentus), imenovana tudi bamija, quiabo (Brazilija), quimbombó (Kuba) bamya (arabske dežele, Turčija, Grčija) je rastlina iz družine slezenovk (Malvaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Jedilni oslez

Jelka

Jelka je lahko.

Poglej Carl Linnaeus in Jelka

Jerebica (ptica)

| binomial.

Poglej Carl Linnaeus in Jerebica (ptica)

Jerebika

Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.

Poglej Carl Linnaeus in Jerebika

Jesen (drevo)

Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.

Poglej Carl Linnaeus in Jesen (drevo)

Jesenska astra

Jesenska astra (znanstveno ime Aster dumosus), je dobila ime po grški besedi Aster ali Zvezda.

Poglej Carl Linnaeus in Jesenska astra

Jesenski podlesek

Jesenski podlesek (znanstveno ime Colchicum autumnale) najdemo v slovenskem izrazoslovju tudi pod različnimi drugimi imeni (cmerika, divji luk, golobjak, jesenski materničnik in drugimi).

Poglej Carl Linnaeus in Jesenski podlesek

Jez (riba)

Jez (znanstveno ime Leuciscus idus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Jez (riba)

Johan Christian Fabricius

Johan Christian Fabricius, danski zoolog in ekonomist, * 7. januar 1745, Tønder, vojvodina Schleswig (danes Danska), † 3. marec 1808.

Poglej Carl Linnaeus in Johan Christian Fabricius

John Ellis (prirodoslovec)

John Ellis, FRS, britanski trgovec in prirodoslovec, * 1710, † 15. oktober 1776.

Poglej Carl Linnaeus in John Ellis (prirodoslovec)

Josephus Nicolaus Laurenti

Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.

Poglej Carl Linnaeus in Josephus Nicolaus Laurenti

Kače

Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Poglej Carl Linnaeus in Kače

Kačja dresen

Káčja drésen (znanstveno ime Persicaria bistorta, včasih tudi Polygonum bistorta, sedaj tudi Bistorta officinalis Delarbre (1800)) je trajnica iz družine dresnovk.

Poglej Carl Linnaeus in Kačja dresen

Kafrovec

Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.

Poglej Carl Linnaeus in Kafrovec

Kakav

Kakav je posušeno in polno fermentirano orešček rastline kakavovca.

Poglej Carl Linnaeus in Kakav

Kaktusovke

Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Kaktusovke

Kalebasno drevo

Kalebasno drevo (znanstveno ime Crescentia cujete) je drevo, ki je samoniklo v tropskih in subtropskih delih centralne in južne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Kalebasno drevo

Kalin

Kalin (znanstveno ime Pyrrhula pyrrhula) je srednje velika ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije z zmernim podnebjem.

Poglej Carl Linnaeus in Kalin

Kanadska gos

Kanadska gos (znanstveno ime Branta canadensis) spada v rod Branta (gos), katerega vrste odlikuje pretežno črno perje, medtem ko je perje vrst iz rodu Anser sivo.

Poglej Carl Linnaeus in Kanadska gos

Kanja

Kánja ali míšar (znanstveno ime Buteo buteo) je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Carl Linnaeus in Kanja

Kantar

Kantar (znanstveno ime Spondyliosoma cantharus) je morska riba iz družine šparov (Sparidae).

Poglej Carl Linnaeus in Kantar

Kapokovec

Kapokovec (znanstveno ime Ceiba pentandra) je samoraslo drevo tropskega sveta iz družine slezenovk.

Poglej Carl Linnaeus in Kapokovec

Kapusov belin

Kapusov belin (znanstveno ime Pieris brassicae) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Carl Linnaeus in Kapusov belin

Kapusova stenica

Kapusova stenica ali repična kapusnica (znanstveno ime Eurydema oleracea) je stenica iz družine ščitastih stenic.

Poglej Carl Linnaeus in Kapusova stenica

Kaval (riba)

Kaval ali konj (znanstveno ime Sciaena umbra) je morska riba iz družine morskih vran, ki je razširjena po Jadranskem morju, Sredozemlju, Atlantiku in Črnem morju do 200 metrov globine.

Poglej Carl Linnaeus in Kaval (riba)

Kavka

Kavka (znanstveno ime Corvus monedula) je ena od najmanjših ptic iz družine vranov.

Poglej Carl Linnaeus in Kavka

Kavovec

Kávovec (znanstveno ime Coffea) je zimzeleno drevo ali grm, ki izhaja iz Etiopije.

Poglej Carl Linnaeus in Kavovec

Kit glavač

Kit glavač (znanstveno ime Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov in tudi največja živeča zobata žival.

Poglej Carl Linnaeus in Kit glavač

Klasasti rmanec

Klasasti rmanec (znanstveno ime Myriophyllum spicatum) je podvodna rastlina iz družine rmančevk (Haloragaceae), ki je nativna v Evropi, Aziji in Severni Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Klasasti rmanec

Klavžar

Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.

Poglej Carl Linnaeus in Klavžar

Klen

Klen (znanstveno ime Squalius cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Klen

Klenič

Klenič (znanstveno ime Leuciscus leuciscus) je evropska sladkovodna riba iz reda krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Klenič

Kmečka lastovka

Kmečka lastovka (znanstveno ime Hirundo rustica) je ptica selivka iz družine lastovk, ki jo prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastem repu in ukrivljenih koničastih perutih.

Poglej Carl Linnaeus in Kmečka lastovka

Knez (riba)

Knez (znanstveno ime Coris julis) je morska riba iz družine Labridae.

Poglej Carl Linnaeus in Knez (riba)

Koati

Koati ali nosati medved (znanstveno ime Nasua nasua) je rakunu podobna žival.

Poglej Carl Linnaeus in Koati

Košeniljka

Košeníljka (znanstveno ime Dactylopius coccus) je žuželka iz podreda Sternorrhyncha, iz katerega izhaja škrlatna barva karmin za barvanje.

Poglej Carl Linnaeus in Košeniljka

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Carl Linnaeus in Kožekrilci

Kochov svišč

Kochov svišč (znanstveno ime Gentiana acaulis) je trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Kochov svišč

Koconogi čuk

Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).

Poglej Carl Linnaeus in Koconogi čuk

Kodrasti bodak

Kodrasti bodak (znanstveno ime Carduus crispus) je bodikava rastlina iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Kodrasti bodak

Kokosova palma

Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.

Poglej Carl Linnaeus in Kokosova palma

Komatar

Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Komatar

Kompasni klobučnjak

Kompasni klobučnjak (znanstveno ime Chrysaora hysoscella) je pogosta vrsta meduz, ki živi tudi v Jadranskem morju.

Poglej Carl Linnaeus in Kompasni klobučnjak

Konjska griva

Konjska griva (znanstveno ime Eupatorium cannabinum) je do 150 cm visoka rastlina z visokim, pokončnim in rdečkastim steblom, ki je v zgornjem delu latasto razrasel ter bujno olistan.

Poglej Carl Linnaeus in Konjska griva

Koriander

Koriánder (znanstveno ime Coriandrum sativum) je enoletna začimbna rastlina, ki zraste 50 do 60 cm visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Koriander

Kormoran

Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Kormoran

Koruza

Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.

Poglej Carl Linnaeus in Koruza

Kos (ptič)

Kós (znanstveno ime Turdus merula) je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Kos (ptič)

Kosalj

Kosalj (znanstveno ime Abramis ballerus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Kosalj

Kosec

Kosec (znanstveno ime Crex crex) je ptica selivka iz družine tukalice (Rallidae).

Poglej Carl Linnaeus in Kosec

Kosmulja

Kosmúlja (znanstveno ime Ribes uva-crispa; syn. R. grossularia) je grmovnica iz rodu grozdičja.

Poglej Carl Linnaeus in Kosmulja

Kovač (riba)

Kovač (znanstveno ime Zeus faber) je morska riba iz družine kovačev.

Poglej Carl Linnaeus in Kovač (riba)

Kraški šetraj

Kraški šetraj, tudi kraški žepek (znanstveno ime Satureja montana) je zdravilna in začimbna trajnica iz družine ustnatic.

Poglej Carl Linnaeus in Kraški šetraj

Kragulj

Kragulj (latinsko znanstveno ime Accipiter gentilis) je vrsta ujede iz rodu kragulj (Accipiter) in družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Kragulj

Kraljica noči

Kraljica noči (znanstveno ime Selenicereus grandiflorus) je kakteja, ki izvira iz območja Antilov, Mehike in Srednje Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Kraljica noči

Kranjska bunika

Kranjska bunika (znanstveno ime Scopolia carniolica), tudi kranjski volčič, je strupena rastlina iz družine razhudnikovk z rdečkasto rjavimi cvetovi na dolgih, visečih pecljih.

Poglej Carl Linnaeus in Kranjska bunika

Krap

Krap (znanstveno ime Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki najpogosteje domuje v jezerih ter večjih, počasnih rekah Evrope in Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Krap

Krivokljun

Krivokljun, tudi mali krivokljun (znanstveno ime Loxia curvirostra), je klateška srednje velika ptica, ki je razširjena po Evropi in predelih Azije ter Severne Amerike z zmernim podnebjem.

Poglej Carl Linnaeus in Krivokljun

Krompir

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.

Poglej Carl Linnaeus in Krompir

Krvavi mlečnik

Krvávi mléčnik (znanstveno ime Chelidonium majus) je trajna zdravilna rastlina, ki doseže velikost med 30 in 80 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Krvavi mlečnik

Kukavičja lučca

Kukavičja lučca (znanstveno ime Lychnis flos-cuculi) je travniška cvetlica iz družine klinčnic.

Poglej Carl Linnaeus in Kukavičja lučca

Kukavica

Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Kukavica

Kukmak

Kukmaki (znanstveno ime Agaricus) so rod gob iz družine Agaricaceae (kukmarke).

Poglej Carl Linnaeus in Kukmak

Kumina

Seme kumine Kumina (znanstveno ime Carum carvi) je dvoletna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Kumina

Kuna zlatica

Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.

Poglej Carl Linnaeus in Kuna zlatica

Kurkuma

Kurkuma (znanstveno ime Curcuma longa) je rastlina doma v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Kurkuma

Laški gad

Laški gad (znanstveno ime Vipera aspis) je strupenjača iz družine gadov, ki biva v visokogorskih predelih Južne ter Zahodne Evrope in le ponekod v skrajnih delih Zahodne Slovenije.

Poglej Carl Linnaeus in Laški gad

Labrus

Labrus je rod morskih rib iz družine ustnač, v katerega so bile doslej uvrščene štiri vrste.

Poglej Carl Linnaeus in Labrus

Lama (žival)

Láma (znanstveno ime Lama glama) je južnoameriška predstavnica kamel, ki so jo udomačila andska ljudstva že v predkolumbovskem obdobju ter jo še danes uporabljajo za meso, volno in kot tovorno žival.

Poglej Carl Linnaeus in Lama (žival)

Lars Roberg

Lars Roberg, švedski zdravnik in pedagog, * 4. januar 1664, Stockholm, † 21. maj 1724, Uppsala.

Poglej Carl Linnaeus in Lars Roberg

Larus

Larus je velik rod morskih ptic, ki mu pripada večina galebov.

Poglej Carl Linnaeus in Larus

Lastovičar

Lastovičar (znanstveno ime Papilio machaon) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae), ki živi v večjem delu Evrope in Azije (Palearktike) ter v Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Lastovičar

Leopard

Leopard (znanstveno ime Panthera pardus) je velika mačka, ki živi v Afriki južno od Sahare in v južni Aziji (indijski leopard).

Poglej Carl Linnaeus in Leopard

Lepi čeveljc

Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus, ljudsko: Ceptec, Marijini šolnčki) pripada družini kukavičevk (Orchidaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Lepi čeveljc

Lepki osat

Lepki osat (znanstveno ime Cirsium erisithales) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Lepki osat

Lesna sova

Lesna sova (znanstveno ime Strix aluco) je vrsta nočnih ptic iz družine sov (Strigidae).

Poglej Carl Linnaeus in Lesna sova

Leteča veverica

Leteča veverica (znanstveno ime Glaucomys volans) je ena od dveh vrst rodu Glaucomys. Druga je nekoliko večja vrsta Glaucomys sabrinus. Leteča veverica ne leti v pravem pomenu besede, ampak lahko prejadra velike razdalije od drevesa do drevesa s pomočjo letalne kožice.

Poglej Carl Linnaeus in Leteča veverica

Lev

Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.

Poglej Carl Linnaeus in Lev

Lišček

Lišček (znanstveno ime Carduelis carduelis) je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Lišček

Lišček (stenica)

Lišček (znanstveno ime Tritomegas bicolor) je stenica iz družine talnih stenic.

Poglej Carl Linnaeus in Lišček (stenica)

Limona

Limóna (znanstveno ime Citrus x limon) je drevo iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in njegov sadež.

Poglej Carl Linnaeus in Limona

Linj

Linj (znanstveno ime Tinca tinca) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).

Poglej Carl Linnaeus in Linj

Lipa

Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Poglej Carl Linnaeus in Lipa

Lipan

Lipan (znanstveno ime Thymallus thymallus) je sladkovodna riba iz družine postrvi.

Poglej Carl Linnaeus in Lipan

Los

Lós (znanstveno ime Alces alces) je največji predstavnik družine jelenov.

Poglej Carl Linnaeus in Los

Luštrek

Luštrek (znanstveno ime Levisticum officinale) je začimbna rastlina iz družine kobulnic.

Poglej Carl Linnaeus in Luštrek

Luk

Lúk (znanstveno ime Allium) je rod zelnatih trajnic iz družine lukovk (Alliaceae) s podzemnimi čebulicami, korenikami ali vlaknatimi korenikami. Nekatere vrste so užitne. Skoraj vse imajo pritlične liste, ki imajo zmečkani značilen vonj po česnu. Večina jih ima majhne cvetove, ki so v gostem kroglastem ali pa kobulastem socvetju na vrhu cvetnega stebla.

Poglej Carl Linnaeus in Luk

Mak

Mak (znanstveno ime Papaver) je rod kritosemenk iz družine makovk, v katerega uvrščamo 70 do 100 vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Mak

Maklen

Maklen ali poljski javor (znanstveno ime Acer campestre) je listopadno drevo iz družine javorov.

Poglej Carl Linnaeus in Maklen

Mala bela čaplja

'' Egretta garzetta '' Mala bela čaplja (znanstveno ime Egretta garzetta) je drobna bela čaplja.

Poglej Carl Linnaeus in Mala bela čaplja

Mala podlasica

Mála podlásica (znanstveno ime Mustela nivalis) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Mala podlasica

Mala uharica

Mala uharica (znanstveno ime Asio otus).

Poglej Carl Linnaeus in Mala uharica

Mali koprivar

Mali koprivar (znanstveno ime Aglais urticae) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Mali koprivar

Mali skovik

Mali skovik (znanstveno ime Glaucidium passerinum) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.

Poglej Carl Linnaeus in Mali skovik

Mali sokol

'' Falco columbarius'' Sokolič, mali sokol ali merlin (znanstveno ime Falco columbarius) je ujeda iz družine sokolov.

Poglej Carl Linnaeus in Mali sokol

Mali trepetlikar

Mali trepetlikar (znanstveno ime Limenitis camilla) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Mali trepetlikar

Malinjak

Malinjak (znanstveno ime Rubus idaeus) je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline.

Poglej Carl Linnaeus in Malinjak

Mameja

Mameja (znanstveno ime Mammea americana), znana tudi kot mammee, mamejina jablana, mamey, Santo Domingova marelica ali Južnoameriška marelica, je zimzeleno drevo iz družine Calophyllaceae, katerega sadež je užiten.

Poglej Carl Linnaeus in Mameja

Mandljevolistni mleček

Mandljevolistni mleček (znanstveno ime Euphorbia amygdaloides) je zelnata trajnica z močno razraslo koreniko, ki uspeva v gozdovih Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Mandljevolistni mleček

Mangovec

Sadež Mangovec (znanstveno ime Mangifera) je vedno zeleno drevo, ki zraste tudi več kot 30 metrov visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Mangovec

Marelica

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).

Poglej Carl Linnaeus in Marelica

Martinček

Martinček ali evropska siva kuščarica (znanstveno ime Lacerta agilis) je vrsta kuščarice.

Poglej Carl Linnaeus in Martinček

Mastika

Mastika (znanstveno ime Pistacia lentiscus) je zimzelen grm ali nizko drevo iz družine rujevk, ki zraste do 4 m višine.

Poglej Carl Linnaeus in Mastika

Mehki osat

Mehki osat (znanstveno ime Cirsium oleraceum) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Mehki osat

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Mehkužci

Menišček

Menišček (znanstveno ime Parus ater) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Poglej Carl Linnaeus in Menišček

Menola

Menola (znanstveno ime Spicara smaris) je morska riba iz družine Centracanthidae.

Poglej Carl Linnaeus in Menola

Mesna muha

Mesna muha ali zapljunkarica (znanstveno ime Calliphora vomitoria) je vrsta dvokrilcev iz družine brenčačk.

Poglej Carl Linnaeus in Mesna muha

Meta (rastlina)

Meta (znanstveno ime Mentha) (iz grščine míntha, Linear B mi-ta) je rod cvetočih rastlin v družini ustnatic (Lamiaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Meta (rastlina)

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Carl Linnaeus in Metulji

Miš

Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.

Poglej Carl Linnaeus in Miš

Mišaki

Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.

Poglej Carl Linnaeus in Mišaki

Miši

Miši (znanstveno ime Muridae) so velika družina sesalcev iz reda glodavcev, razširjenih predvsem po Starem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Miši

Migalica

Migalica (znanstveno ime Briza) je rod trav, ki uspevajo v zmernem podnebju severne poloble V rod je vključenih okoli 12 vrst, med katerimi so najpomembnejše.

Poglej Carl Linnaeus in Migalica

Mirobalanovec

Mirobalanovec (znanstveno ime Terminalia catappa) je tropsko drevo, ki je samoraslo na Andamanskih otokih.

Poglej Carl Linnaeus in Mirobalanovec

Mlakarica

Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije.

Poglej Carl Linnaeus in Mlakarica

Močvirska kačunka

Močvirska kačunka (znanstveno ime Calla palustris) je rastlina iz družine kačnikovk in edina predstavnica rodu kal (kačunk).

Poglej Carl Linnaeus in Močvirska kačunka

Močvirska preslica

Močvirska preslica (znanstveno ime Equisetum palustre) je strupena rastlina iz družine presličevk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Močvirska preslica

Močvirska sinica

Močvirska sinica (znanstveno ime Poecile palustris) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Poglej Carl Linnaeus in Močvirska sinica

Močvirska sklednica

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Močvirska sklednica

Močvirski lunj

Močvirski lunj ali beloritec (znanstveno ime Circus pygargus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Močvirski lunj

Močvirski osat

Močvirski osat (znanstveno ime Cirsium palustre) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Močvirski osat

Močvirski svišč

Močvirski svišč (znanstveno ime Gentiana pneumonanthe) je trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Močvirski svišč

Močvirski tulipan

Močvirski tulipan ali močvirska logarica (znanstveno ime Fritillaria meleagris) je rastlina iz družine lilijevk, ki raste v Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Močvirski tulipan

Modra šoja

Modra šoja (znanstveno ime Cyanocitta cristata) je ptica pevka in pripadnica družine vranov.

Poglej Carl Linnaeus in Modra šoja

Modras

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.

Poglej Carl Linnaeus in Modras

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Modri bleščavec

Modri glavinec

Modri glavinec, tudi plavica ali modriš (znanstveno ime Centaurea cyanus) je enoletna zdravilna rastlina s pokončnim robatim steblom in modrimi koški, ki najpogosteje raste med vsemi vrstami žit.

Poglej Carl Linnaeus in Modri glavinec

Modri ploščec

Modri ploščec (znanstveno ime Libellula depressa) je velik raznokrili kačji pastir, ki živi skoraj v vsej Evropi in vzhodno do Srednje Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Modri ploščec

Moknati jeglič

Moknati jeglič (znanstveno ime Primula farinosa) je predstavnik jegličevk.

Poglej Carl Linnaeus in Moknati jeglič

Mokož

Mokož (znanstveno ime Rallus aquaticus) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Mokož

Mokovec

Mokovec (znanstveno ime Sorbus aria) je listopadno drevo iz družine rožnic, ki uspeva tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Mokovec

Mol (morska riba)

Mol (znanstveno ime Merlangius merlangus) je morska riba iz družine trsk.

Poglej Carl Linnaeus in Mol (morska riba)

Mormon (ptič)

Mormon (znanstveno ime Fratercula arctica) je morski ptič iz družine njork, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega oceana.

Poglej Carl Linnaeus in Mormon (ptič)

Morska žaba

''Lophius piscatorius'' Morska žaba (znanstveno ime Lophius piscatorius) je morska riba iz družine morskih spak (Lophiidae).

Poglej Carl Linnaeus in Morska žaba

Morske spake

Morske spake (znanstveno ime Lophiidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v Arktičnem, Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu z morji.

Poglej Carl Linnaeus in Morske spake

Morski konjiček

Morski konjiček (znanstveno ime Hippocampus) rod rib žarkoplavutaric, zelo koščenih rib s podolgovato, suho glavo, ki nekoliko spominja na konjsko.

Poglej Carl Linnaeus in Morski konjiček

Morski piškur

Morski piškur (znanstveno ime Petromyzon marinus) je zajedavska vrsta piškurjev, ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega Atlantika, zahodnega Sredozemlja in v vodah Velikih jezer v Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Morski piškur

Morski zmaj

Morski zmaj, tudi morski pajek (znanstveno ime Trachinus draco) je morska riba iz družine morskih zmajev in ena najbolj strupenih rib Jadranskega morja.

Poglej Carl Linnaeus in Morski zmaj

Morten Thrane Brünnich

Morten Thrane Brünnich, danski zoolog in mineralog, * 30. september 1737, København, Danska, † 19. september 1827, København.

Poglej Carl Linnaeus in Morten Thrane Brünnich

Mrož

Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike.

Poglej Carl Linnaeus in Mrož

Munec

Munec (znanstveno ime Eriophorum) je rod ostričevk, v katerega uvrščamo okrog 25 vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Munec

Myathropa florea

Myathropa florea je muha iz družine trepetavk.

Poglej Carl Linnaeus in Myathropa florea

Nangka

Nangka (znanstveno ime Artocarpus heteropyllus) je vrsta drevesa, ki je domorodna v južni in jugovzhodni Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Nangka

Narcisa

Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Narcisa

Navadna arnika

''Arnica montana'' Navadna arnika ali tudi samo arnika (znanstveno ime Arnica montana) je zaščitena zdravilna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna arnika

Navadna bazilika

Navádna bazílika (tudi bažíljka; znanstveno ime Ocimum basilicum) je začimbna, močno aromatična, enoletna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna bazilika

Navadna bodika

Navadna bodika (znanstveno ime Ilex aquifolium) je vednozeleno drevo z bodičastimi listi.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna bodika

Navadna dobra misel

Navádna dôbra mísel (znanstveno ime Origanum vulgare - Grki so rastlino imenovali Orosganos, gorsko veselje; slovensko tudi divji majaron, kot začimba navadno pod imenom origano) je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna dobra misel

Navadna enocvetka

Navadna enocvetka (znanstveno ime Moneses uniflora) je zelnata rastlina v smrekovih, jelkinih in borovih gozdovih.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna enocvetka

Navadna grebenuša

Navadna grebenuša (znanstveno ime Polygala vulgaris) je zelnata trajnica s pokončnimi krepkimi poganjki, ki je dokaj pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna grebenuša

Navadna jagodičnica

Navadna jagodičnica (znanstveno ime Arbutus unedo) spada v družino vresovke (Ericaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna jagodičnica

Navadna kalina

Navadna kalina (znanstveno ime Ligustrum vulgare) je evropski listopadni grm, ki je pogost tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna kalina

Navadna kislica

Navadna kislica (znanstveno ime Rumex acetosa), tudi ambada bhaji ali gongoora v indijski kuhinji, je trajna zel iz družine dresnovk, ki se lahko goji kot vrtna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna kislica

Navadna konoplja

Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna konoplja

Navadna krastača

Navadna krastača (znanstveno ime Bufo bufo) ali evropska krastača je zelo razširjena vrsta krastač.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna krastača

Navadna krhlika

Navadna krhlika (znanstveno ime Frangula alnus) je zelo razširjen grm ali nekaj metrov visoko drevo iz družine krhlikovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna krhlika

Navadna kumara

Navadna kumara (tudi solatna kumara ali kumarica, murka), znanstveno ime Cucumis sativus, je zelo razširjena kulturna rastlina iz družine bučevk (Cucurbitaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna kumara

Navadna kustovnica

''Lycium chinense'' Navadna kustovnica, tudi goji (znanstveno ime Lycium barbarum) raste v naravi v obliki grma, v gojeni obliki na Kitajskem pa tudi v obliki manjšega drevesa.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna kustovnica

Navadna lisica

Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna lisica

Navadna medena detelja

Navadna medena detelja (znanstveno ime Melilotus officinalis) je dvoletna rastlina iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna medena detelja

Navadna melisa

Navadna melísa (znanstveno ime Melissa officinalis L.) je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v Sredozemlju; predvsem uspeva v vinorodnem podnebju.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna melisa

Navadna migalica

Navadna migalica (znanstveno ime Briza media) je vrsta trave iz rodu Briza.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna migalica

Navadna milnica

Navadna milnica (znanstveno ime Saponaria officinalis) je zdravilna rastlina iz družine klinčnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna milnica

Navadna mrena

Navadna mrena (znanstveno ime Barbus barbus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev (Cyprinidae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna mrena

Navadna nokota

Navadna nokota (znanstveno ime Lotus corniculatus) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna nokota

Navadna osa

♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna osa

Navadna pšenica

Navadna pšenica, žargonsko tudi mehka pšenica (znanstveno ime Triticum aestivum), je gospodarsko najpomembnejša vrsta pšenice v Srednji in Zahodni Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna pšenica

Navadna peščena kozica

Navadna peščena kozica (znanstveno ime Crangon crangon) je členonožec iz družine peščenih kozic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna peščena kozica

Navadna pegatka

Navadna pegatka (znanstveno ime Numida meleagris) je ptica, ki pripada redu kur in je doma v podsaharski Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna pegatka

Navadna pesa

Navadna pesa (znanstveno ime Beta vulgaris) je kritosemenka iz družine Chenopodiaceae (metlikovke).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna pesa

Navadna pijavčnica

Navadna pijavčnica (znanstveno ime Lysimachia vulgaris) je trajnica iz družine jegličevk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna pijavčnica

Navadna podkvica

Navadna podkvica (znanstveno ime Hippocrepis comosa) je zeljnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna podkvica

Navadna rezika

Navadna rezika (znanstveno ime Cladium mariscus) spada v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna rezika

Navadna robinija

Navadna robinija ali neprava akacija (znanstveno ime Robinia pseudacacia) je listopadno drevo iz družine metuljnic, ki uspeva tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna robinija

Navadna sretena

Navadna sretena (znanstveno ime Geum urbanum) je trajnica iz družine rožnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna sretena

Navadna tisa

Navadna tisa (znanstveno ime Taxus baccata) je iglavec iz družine tisovk, ki je v Sloveniji zavarovana rastlina od leta 1976.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna tisa

Navadna veverica

Navadna veverica (znanstveno ime Sciurus vulgaris), je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna veverica

Navadna vodna kreša

Navadna vodna kreša (znanstveno ime Nasturtium officinale) je rastlina iz družine križnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna vodna kreša

Navadna zelena

Navádna zélena (znanstveno ime Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadna zelena

Navadna zvezdica

Navadna zvezdica, tudi kurja črevca (znanstveno ime Stellaria media) je zelnata rastlina iz družine klinčnic, ki je pogost plevel skozi vse leto po Evropi in Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Navadna zvezdica

Navadni alpski zvonček

Navadni alpski zvonček (znanstveno ime Soldanella alpina) je rastlinska vrsta iz družine jegličevk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni alpski zvonček

Navadni šipek

Plodovi šipka Navádni šípek (znanstveno ime Rosa canina) je grmovnica iz družine rožnic (Rosaceae), ki zraste do višine 3 m. Od celotne rastline se uporabljajo le plodovi, ki vsebujejo veliko vitamina C ter jabolčne, citronske, jantarjeve in fosforne kisline.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni šipek

Navadni bodoglavec

Navadni bodoglavec (znanstveno ime Echinops ritro) je trajnica iz rodu bodoglavec.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni bodoglavec

Navadni bršljan

Navadni bršljan (znanstveno ime Hedera helix) je olesenela zimzelena ovijalka iz družine bršljanovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni bršljan

Navadni brin

Navadni brin, znanstveno ime Juniperus communis, je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke).

Poglej Carl Linnaeus in Navadni brin

Navadni dežen

Navadni dežen (znanstveno ime Heracleum sphondylium) je dveletna rastlina iz družine kobulnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni dežen

Navadni deževnik

Navadni deževnik (znanstveno ime Lumbricus terrestris) je pogosta vrsta deževnikov, ki izvira iz Evrope, kasneje pa so jo ljudje raznesli po skoraj vsem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni deževnik

Navadni divji kostanj

Navadni divji kostanj v parku Divji kostanji Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) je listnato drevo iz družine sapindovk (Sapindaceae), ki zraste do 30 m v višino.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni divji kostanj

Navadni frfotavček

Navadni frfotavček (znanstveno ime Leptidea sinapis) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni frfotavček

Navadni gabez

Navadni gabez (znanstveno ime Symphytum officinale) je zdravilna rastlina in zelišče, ki raste po celotni Evropi; lahko zraste do višine 120 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni gabez

Navadni gad

Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni gad

Navadni gladež

Navadni gladež (znanstveno ime Ononis spinosa) je polgrmičasta zdravilna rastlina iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni gladež

Navadni hmelj

Navadni hmelj (znanstveno ime Humulus lupulus) je večletna dvodomna rastlina vzpenjalka, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimbo za pivo.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni hmelj

Navadni jadikovec

Navádni jadíkovec (tudi judeževo drevo) (znanstveno ime Cercis siliquastrum) je vrsta iz družine metuljnic; izvira iz Sredozemlja.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni jadikovec

Navadni jelen

Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni jelen

Navadni kaprovec

Navadni káprovec (znanstveno ime Capparis spinosa) je meter visok grm, ki ima čvrste liste.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni kaprovec

Navadni klop

Navádni oz.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni klop

Navadni kokalj

Navadni kokalj (znanstveno ime Agrostemma githago) je enoletni žitni plevel iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), ki ima rožnate do vijolične cvetove z dvema do tremi prekinjenimi črtami na vsakem cvetnem listu.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni kokalj

Navadni koper

Cvetoč koper Navadni koper (znanstveno ime Anethum graveolens), je enoletna začimbna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni koper

Navadni koreselj

Navadni koreselj (znanstveno ime Carassius carassius) je riba iz družine krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni koreselj

Navadni kristavec

Navadni kristavec ali svinjska dušica (znanstveno ime Datura stramonium) je enoletna rastlina iz družine razhudnikovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni kristavec

Navadni krt

Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni krt

Navadni lapuh

Navadni lapuh ali navadni uhlič (znanstveno ime Tussilago farfara) je rastlina, ki jo pogosto imenujejo tudi lapuh, lepuh ali lopuh.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni lapuh

Navadni lešnikar

Navadni lešnikar (znanstveno ime Maniola jurtina) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni lešnikar

Navadni lovor

Navádni lôvor (znanstveno ime Laurus nobilis) iz družine lovorovk (Lauraceae) je aromatično vednozeleno drevo ali velik grm, ki doseže višino 10–18 m. Razširjen je po vsem Sredozemlju.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni lovor

Navadni mali zvonček

Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček (znanstveno ime Galanthus nivalis) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni mali zvonček

Navadni močerad

Navadni močerad ali pisani močerad (znanstveno ime Salamandra salamandra) je repata dvoživka.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni močerad

Navadni morski pes

Navadni morski pes (znanstveno ime Mustelus mustelus) je v slovenskem morju najpogostejša vrsta morskih psov.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni morski pes

Navadni mrzličnik

Navadni mrzličnik ali grenka deteljica (znanstveno ime Menyanthes trifoliata) je trajna zel iz družine mrzličevk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni mrzličnik

Navadni oleander

Navadni oleander (znanstveno ime Nerium oleander) je zimzelen grm ali majhno drevo iz družine Apocynaceae (pasjestrupovk).

Poglej Carl Linnaeus in Navadni oleander

Navadni oreh

Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je do 35 m visoko listnato drevo, ki sodi v družino orehovk (Junglandaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadni oreh

Navadni pasji zob

Navadni pasji zob (znanstveno ime Erythronium dens-canis) je cvetlica iz družine lilijevk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni pasji zob

Navadni pav

Navadni pav ali indijski pav (znanstveno ime Pavo cristatus) je domača žival iz družine poljskih kur, ki so jo vzgojili v Indiji pred mnogimi stoletji.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni pav

Navadni pljučnik

Navadni pljučnik (znanstveno ime Pulmonaria officinalis) je zelnata trajnica iz družine srhkolistovk (Boraginaceae), ki je dokaj razširjena v Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni pljučnik

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni polh

Navadni potrošnik

Navadni potrošnik ali cikorija (znanstveno ime Cichorium intybus L.) je zdravilna in krmna rastlina iz podreda radičevk (Cichoriaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadni potrošnik

Navadni pušpan

Navadni pušpan ali zelenika (znanstveno ime Buxus sempervirens) je zimzelena grmovnica iz družine pušpanovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni pušpan

Navadni rakitovec

Navádni rakítovec (znanstveno ime Hippophae rhamnoides), je listopadni grm ali manjše drevo iz družine oljčičevk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni rakitovec

Navadni rman

Navadni rman (znanstveno ime Achillea millefolium) je cvetnica iz družine nebinovk, izvorno razširjena po vsej severni polobli.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni rman

Navadni rožmarin

Rožmarin Navádni róžmarin (tudi rožmarín, znanstveno ime Rosmarinus officinalis) je vednozelen grm iz družine usnjatic.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni rožmarin

Navadni slepec

Golovcu pri Ljubljani Navádni slépec (znanstveno ime Anguis fragilis) je breznogi, kačam podobni živorodni kuščar, spada v družino slepcev.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni slepec

Navadni slez

Navadni slez (znanstveno ime Althaea officinalis) je zdravilna rastlina iz družine slezenovk, ki je domorodna v Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni slez

Navadni trstikovec

Navadni trstikovec (tudi navadna kanela ali navadna trstenika) (znanstveno ime Arundo donax) je visoka trajnica, ki uspeva v slanih vodah solin ali ob morski obali.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni trstikovec

Navadni udav

Navadni udav (znanstveno ime Boa constrictor) spada med večje kače; po navadi zraste do treh metrov.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni udav

Navadni volkec

Navadni volkec (znanstveno ime Myrmeleon formicarius) je žuželka iz družine volkcev.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni volkec

Navadni vratič

Navadni vratič (znanstveno ime Tanacetum vulgare) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Navadni vratič

Navadni zimzelen

Navadni zimzelen (znanstveno ime Vinca minor) je zimzelena rastlina iz družine pasjestrupovk (Apocynaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Navadni zimzelen

Navadno korenje

Socvetje navadnega korenjaNavadno korenje tudi samo korenje (znanstveno ime Daucus carota subsp. sativus) je rastlina s približno 50 cm visokimi listi in debelo korenino.

Poglej Carl Linnaeus in Navadno korenje

Navzkrižnolistni svišč

Navzkrižnolistni svišč (znanstveno ime Gentiana cruciata) je dobil svoje ime zaradi navzkrižno nasproti si stoječih stebelnih listov.

Poglej Carl Linnaeus in Navzkrižnolistni svišč

Nešplja

Nešplja (znanstveno ime Mespilus germanica) je sadno drevo ali grm in njegov sadež, ki izvorno raste v Jugozahodni Aziji in verjetno tudi na Balkanu.

Poglej Carl Linnaeus in Nešplja

Nežica

Nežica ali polžača (znanstveno ime Cobitis taenia) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Carl Linnaeus in Nežica

Nežni sviščevec

Nežni sviščevec (znanstveno ime Gentianella tenella) je enoletnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Nežni sviščevec

Nebinovke

Nebínovke (znanstveno ime Asteraceae, staro ime Compositae) so največja družina rastlin iz redu košarnic.

Poglej Carl Linnaeus in Nebinovke

Netresk

Netresk (znanstveno ime Sempervivum tectorum) je trajna zelika z mesnatimi, koničastimi listi.

Poglej Carl Linnaeus in Netresk

Nevretenčarji

Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.

Poglej Carl Linnaeus in Nevretenčarji

Nižinski urh

Nižinski urh (znanstveno ime Bombina bombina) spada v družino žab urhov Bombinatoridae.

Poglej Carl Linnaeus in Nižinski urh

Njivska pasja kamilica

Njivska pasja kamilica (znanstveno ime Anthemis arvensis) je rastlina iz družine nebinovk, ki v Sloveniji cveti med junijem in septembrom.

Poglej Carl Linnaeus in Njivska pasja kamilica

Njivska preslica

Njivska preslica (znanstveno ime Equisetum arvense) je zelnata trajnica, ki je razširjena po zmernem pasu severne poloble, v dvajsetih letih 20.

Poglej Carl Linnaeus in Njivska preslica

Njivski osat

Njivski osat (znanstveno ime Cirsium arvense) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Njivski osat

Njivsko grabljišče

Njivsko grabljišče (znanstveno ime Knautia arvensis) je trajnica iz družine kovačnikovk.

Poglej Carl Linnaeus in Njivsko grabljišče

Noj

Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.

Poglej Carl Linnaeus in Noj

Noni

Noni, ''Morinda citrifolia'' Noni (znanstveno ime Morinda citrifolia) je vrsta zimzelenih dreves jugovzhodne Azije, Avstralije in Oceanije.

Poglej Carl Linnaeus in Noni

O nastanku vrst

O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.

Poglej Carl Linnaeus in O nastanku vrst

Obplotna grašica

Obplotna grašica (znanstveno ime Vicia sepium) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Obplotna grašica

Okati rjavec

Okati rjavec (znanstveno ime Aphantopus hyperantus) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Okati rjavec

Okun

Okun (znanstveno ime Gymnocephalus cernuus) je sladkovodna riba iz družine ostrižev, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Okun

Oljka

Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.

Poglej Carl Linnaeus in Oljka

Oljna kadulja

Oljna kadulja (znanstveno ime Salvia hispanica), pogovorno čija ali chia, je rastlina iz družine ustnatic, ki izhaja iz osrednje in južne Mehike.

Poglej Carl Linnaeus in Oljna kadulja

Orada

Orada ali zlatobrov (znanstveno ime Sparus aurata) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Orada

Orientalska kumina

Orientalska kumina (tudi kumin, rimska kumina ali laški kumin) (znanstveno ime Cuminum cyminum iz družine Apiaceae) je rastlina, razširjena od vzhodnega Sredozemlja do vzhodne Indije.

Poglej Carl Linnaeus in Orientalska kumina

Orka

Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).

Poglej Carl Linnaeus in Orka

Orlova praprot

Orlova praprot (znanstveno ime Pteridium aquilinum) je razširjena v acidofilnih svetlih gozdovih, na robovih gozdov, posekah, pogoriščih v gozdovih, zapuščenih krajih.

Poglej Carl Linnaeus in Orlova praprot

Osatnik

Osatnik (znanstveno ime Vanessa cardui) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Osatnik

Osel

Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).

Poglej Carl Linnaeus in Osel

Oslič

Oslič (znanstveno ime Merluccius merluccius) je morska riba iz družine osličev.

Poglej Carl Linnaeus in Oslič

Osliči

''Macruronus novaezelandiae'' Osliči (znanstveno ime Merlucciidae) so družina morskih rib, ki poseljujejo Atlantski in Tihi ocean.

Poglej Carl Linnaeus in Osliči

Ostroglež

Ostroglež (znanstveno ime Calcarius lapponicus) je ptica pevka iz družine strnadov (Emberizidae).

Poglej Carl Linnaeus in Ostroglež

Ostrolistni javor

Ostrolistni javor (znanstveno ime Acer platanoides) je listopadno drevo iz družine sapindovk.

Poglej Carl Linnaeus in Ostrolistni javor

Oves

Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.

Poglej Carl Linnaeus in Oves

Ozkolistni trpotec

Ozkolistni trpotec (znanstveno ime Plantago lanceolata) je vrsta trpotca z zdravilnimi lastnostmi, ki je pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Ozkolistni trpotec

Pagar

Pagar (znanstveno ime Pagrus pagrus) je ribja vrsta iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Pagar

Papaja

Papaja (znanstveno ime Carica papaya) je sladek, aromatičen južni sadež, ki na prvi pogled spominja na melono.

Poglej Carl Linnaeus in Papaja

Papalina

Papalina ali sprat (znanstveno ime Sprattus sprattus) je morska pelaška riba iz družine sardel.

Poglej Carl Linnaeus in Papalina

Paprika

Páprika (znanstveno ime Capsicum annuum) je enoletnica iz družine razhudnikovk.

Poglej Carl Linnaeus in Paprika

Paradižnik

Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.

Poglej Carl Linnaeus in Paradižnik

Pastinak

Pastinak (znanstveno ime Pastinaca sativa) (ali tudi navadni rebrinec) je korenasta zelenjava in je v sorodu s korenjem.

Poglej Carl Linnaeus in Pastinak

Pav (rod)

Rod pav (znanstveno ime Pavo) vsebuje dve vrsti ptic s pisanim perjem samcev.

Poglej Carl Linnaeus in Pav (rod)

Pavji žerjav

Pavji žerjav (znanstveno ime Balearica pavonina) je ptič iz družine žerjavov, ki naseljuje področja tropske Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Pavji žerjav

Pšenica

Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Pšenica

Peščeni črv

Peščeni črv (znanstveno ime Arenicola marina) živi v cevastih luknjah na peščeni plaži.

Poglej Carl Linnaeus in Peščeni črv

Peščeni smilj

Peščeni smilj (znanstveno ime Helichrysum arenarium) je trajnica iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Peščeni smilj

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Pedici

Pehtran

Péhtran (tudi estragon, znanstveno ime Artemisia dracunculus) je trajnica, visoka 60 do 120 centimetrov.

Poglej Carl Linnaeus in Pehtran

Pelinolistna ambrozija

Pelinolistna ambrozija oz.

Poglej Carl Linnaeus in Pelinolistna ambrozija

Pepelasti lunj

Pepélasti lúnj ali splínec (znanstveno ime Circus cyaneus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Pepelasti lunj

Perunika

Perunika ali iris (znanstveno ime Iris) je rod cvetočih rastlin z razkošnimi cvetovi, ki vsebuje 200–300 različnih vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Perunika

Pes

Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).

Poglej Carl Linnaeus in Pes

Pevci

Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.

Poglej Carl Linnaeus in Pevci

Pižmovka

Pižmovka ali arnelovka (znanstveno ime Ondatra zibethicus) je srednje velik glodavec (pripadnik reda Rodentia), ki živi na obvodnih območjih.

Poglej Carl Linnaeus in Pižmovka

Pikasti mišjak

Pikasti mišjak (znanstveno ime Conium maculatum) je strupena dvoletna zelnata kobulnica, ki raste v zmerno toplih območjih v Evropi in na Mediteranu.

Poglej Carl Linnaeus in Pikasti mišjak

Pikastocvetna kukavica

Pikastocvetna kukavica (znanstveno ime Neotinea ustulata) je gorska cvetlica iz družine kukavičevk.

Poglej Carl Linnaeus in Pikastocvetna kukavica

Pimentovec

Pimentovec (znanstveno ime Pimenta dioica) je do 10 metrov visoko zimzelenega tropskega drevesa.

Poglej Carl Linnaeus in Pimentovec

Pinija

Pínija (znanstveno ime Pinus pinea), znana tudi pod imenom italijanski bor, sredozemski bor ali dežnik je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Pinija

Pinoža

Pinoža (znanstveno ime Fringilla montifringilla) je srednje velika klateška ptica, ki je razširjena po Evropi predelih Azije in Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Pinoža

Pira

Pira (znanstveno ime Triticum spelta) je rastlina, ki spada med prva gojena žita.

Poglej Carl Linnaeus in Pira

Piramidasti pilovec

Piramidasti pilovec (znanstveno ime Anacamptis pyramidalis) je trajnica iz družine kukavičevk.

Poglej Carl Linnaeus in Piramidasti pilovec

Pisanec

Pisanec, z znanstvenim imenom Phoxinus phoxinus, je vrsta sladkovodnih rib iz družine krapovcev in značilni predstavnik rodu Phoxinus.

Poglej Carl Linnaeus in Pisanec

Pistacija

Pistácija ali rujevína (znanstveno ime Pistacia vera) je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Pistacija

Planinska kavka

Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).

Poglej Carl Linnaeus in Planinska kavka

Planinski orel

Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Planinski orel

Planinski pelin

Planinski pelin, tudi planinski rman ali beli rman (znanstveno ime Achillea clavennae) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Planinski pelin

Planinski zajec

Planinski oziroma skalni zajec (def ime Lepus timidus) je zajec, ki se je prilagodil življenju v polarnih in gorskih habitatih.

Poglej Carl Linnaeus in Planinski zajec

Plavček (ptica)

Plavček (znanstveno ime Cyanistes caeruleus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Poglej Carl Linnaeus in Plavček (ptica)

Plazeča detelja

Plazeča detelja (znanstveno ime Trifolium repens) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Plazeča detelja

Plazeča pirnica

Plazeča pirnica (znanstveno ime Elytrigia repens) je pogosta trava, ki je tudi zdravilna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Plazeča pirnica

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Carl Linnaeus in Plazilci

Ploščati matije

Ploščati matije (znanstveno ime Trogulidae) so družina suhih južin z okoli 45 poznanimi vrstami.

Poglej Carl Linnaeus in Ploščati matije

Ploščič

Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Ploščič

Podhujka

Podhujka (znanstveno ime Caprimulgus europaeus) je ptica iz družine podhujk (Caprimulgidae), ki gnezdi po skoraj vsej Evropi in prek Srednje Azije do skoraj skrajnega vzhoda Evrazije.

Poglej Carl Linnaeus in Podhujka

Podlesek

Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.

Poglej Carl Linnaeus in Podlesek

Podlesna vetrnica

Podlesna vetrnica (znanstveno ime Anemone nemorosa) je trajnica, ki raste v redkih gozdovih, na gozdnih obronkih in na planinskih travnikih.

Poglej Carl Linnaeus in Podlesna vetrnica

Podust

Podust (znanstveno ime Chondrostoma nasus nasus) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.

Poglej Carl Linnaeus in Podust

Polarna lisica

Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.

Poglej Carl Linnaeus in Polarna lisica

Poljski škrjanec

Poljski škrjanec (znanstveno ime Alauda arvensis) je ptič pevec iz družine škrjancev, ki gnezdi v odprti kulturni krajini v večjem delu Evrope in Azije ter goratih predelih Severne Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Poljski škrjanec

Poljski mak

Poljski mak (znanstveno ime Papaver rhoeas) je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve.

Poglej Carl Linnaeus in Poljski mak

Polkrilci

Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.

Poglej Carl Linnaeus in Polkrilci

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Carl Linnaeus in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Carl Linnaeus in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Carl Linnaeus in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomladanski žafran

Pomladanski žafran (znanstveno ime Crocus vernus) je vrsta v družini perunikovk (Iridaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Pomladanski žafran

Pomladanski veliki zvonček

Pomladanski veliki zvonček, tudi kronica ali norica, (znanstveno ime Leucojum vernum) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.

Poglej Carl Linnaeus in Pomladanski veliki zvonček

Poprova meta

Ilustracija iz leta 1887 Pôprova méta (znanstveno ime Mentha × piperita) je vrsta iz družine ustnatic.

Poglej Carl Linnaeus in Poprova meta

Por

Por / (znanstveno ime Allium porrum) je zelenjava; je zelo uporaben v prehrani kot sveža povrtnina za solate in kot zamenjava za ostale vrste čebul.

Poglej Carl Linnaeus in Por

Portugalska ladjica

Portugalska ladjica (znanstveno ime Physalia physalis) je ožigalkar iz razreda trdoživnjakov.

Poglej Carl Linnaeus in Portugalska ladjica

Postovka

''Falco tinnunculus'' Navádna postôvka (znanstveno ime Falco tinnunculus) je ujeda iz družine sokolov.

Poglej Carl Linnaeus in Postovka

Potočna postrv

Potočna postrv (znanstveno ime Salmo trutta) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.

Poglej Carl Linnaeus in Potočna postrv

Prava kamilica

Prava kamilica (Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla) je rastlina iz družine nebinovk, ki raste po vsej Evropi in zmernih območjih Azije, prenesli pa so jo tudi v zmerne predele Severne Amerike in Avstralije.

Poglej Carl Linnaeus in Prava kamilica

Pravi žafran

Pravi žafran (znanstveno ime Crocus sativus) je rastlina iz družine perunikovk (Iridaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Pravi žafran

Pravi datljevec

Pravi datljevec (znanstveno ime Phoenix dactylifera) je palma iz rodu Phoenix (datljevec).

Poglej Carl Linnaeus in Pravi datljevec

Pravi mrežekrilci

Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.

Poglej Carl Linnaeus in Pravi mrežekrilci

Pravi pelin

Pravi pelin (znanstveno ime Artemisia absinthium) je zdravilna rastlina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Pravi pelin

Pravi ranjak

Pravi ranjak (znanstveno ime Anthyllis vulneraria) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Pravi ranjak

Pravi zajec

Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.

Poglej Carl Linnaeus in Pravi zajec

Prepelica

Prepelica (znanstveno ime Coturnix coturnix) je naš najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur, ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne.

Poglej Carl Linnaeus in Prepelica

Primorska čebula

Primorska čebula (znanstveno ime Urginea maritima) je trajnica iz družine hijacintovk z zelo debelimi in težkimi čebulami, visokimi 15–20 cm in debelimi 10–15 cm.

Poglej Carl Linnaeus in Primorska čebula

Prodni modrač

Prodni modrač (znanstveno ime Orthetrum cancellatum) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Evrope in Srednje Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Prodni modrač

Progasti gož

Progasti gož (znanstveno ime Elaphe quatuorlineata) je naša najdaljša kača, enostavno prepoznavna po štirih vzdolžnih progah na hrbtu.

Poglej Carl Linnaeus in Progasti gož

Proso

Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.

Poglej Carl Linnaeus in Proso

Prunus

Prunus je rod dreves in grmov, ki obsega vrste kot so sliva, češnja, breskev, marelica, mandljevec ter mnoge druge.

Poglej Carl Linnaeus in Prunus

Prvaki

Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.

Poglej Carl Linnaeus in Prvaki

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Carl Linnaeus in Ptiči

Puma

Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.

Poglej Carl Linnaeus in Puma

Puran

Puran (znanstveno ime Meleagris gallopavo) je domača žival, ki so jo v Evropo dobili iz Severne Amerike, kjer živi tudi v divjini po gozdovih.

Poglej Carl Linnaeus in Puran

Purpurni svišč

Purpurni svišč (znanstveno ime Gentiana purpurea) je trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Purpurni svišč

Rabarbara

Rabarbara (znanstveno ime Rheum) je rastlina iz družine dresnovk Polygonaceae.

Poglej Carl Linnaeus in Rabarbara

Rakovice

Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk.

Poglej Carl Linnaeus in Rakovice

Rakun

Rakun (znanstveno ime Procyon lotor), znan tudi kot severnoameriški rakun je srednje velik sesalec, ki izvira iz Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Rakun

Ranjak

Ranjak (znanstveno ime Anthyllis) je rod iz poddružine Faboideae družine metuljnic (Fabaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Ranjak

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Rastline

Razred (biologija)

Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.

Poglej Carl Linnaeus in Razred (biologija)

Rdeča bodika

Rdeča bodika (tudi velika škarpena, znanstveno ime Scorpaena scrofa) je morska riba iz družine bodik.

Poglej Carl Linnaeus in Rdeča bodika

Rdeča mušnica

Rdeča mušnica (znanstveno ime Amanita muscaria) je strupena goba iz družine mušničark (Amanitaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Rdeča mušnica

Rdeča sneženka

Rdeča sneženka (znanstveno ime Cantharis livida) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Rdeča sneženka

Rdečemesa barčica

Rdečemesa barčica (znanstveno ime Anadara granosa) je vrsta školjk iz družine barčic (Arcidae).

Poglej Carl Linnaeus in Rdečemesa barčica

Rdečenoga postovka

''Falco vespertinus'' Rdečenoga postovka (znanstveno ime Falco vespertinus) je ptič iz družine sokolov.

Poglej Carl Linnaeus in Rdečenoga postovka

Rdečeoka

Rdečeoka ali črnovka (znanstveno ime Rutilus rutilus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).

Poglej Carl Linnaeus in Rdečeoka

Rdečeperka

Rdečeperka (znanstveno ime Scardinius erythropthalmus) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev, ki je domorodna v vodotokih Evrope in osrednje Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Rdečeperka

Rdečeperuti škorčevec

Rdečeperuti škorčevec (znanstveno ime Agelaius phoeniceus) je ptica pevka iz družine škorčevcev (Icteridae).

Poglej Carl Linnaeus in Rdečeperuti škorčevec

Rdeči bor

Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.

Poglej Carl Linnaeus in Rdeči bor

Rečna jegulja

Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.

Poglej Carl Linnaeus in Rečna jegulja

Redkvica

Redkvica oz.

Poglej Carl Linnaeus in Redkvica

Repa

Repa (znanstveno ime Brassica rapa) izvira iz severnega dela srednje Evrope in so jo že zelo zgodaj kultivirali.

Poglej Carl Linnaeus in Repa

Repaljščica

Repaljščica (znanstveno ime Saxicola rubetra), starinsko rjavi prusnik, je majhen ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi po vsej Evropi in proti vzhodu do srednje Azije, pozimi pa se odseli v podsaharsko Afriko.

Poglej Carl Linnaeus in Repaljščica

Repnik

Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).

Poglej Carl Linnaeus in Repnik

Resasti sviščevec

Resasti sviščevec (znanstveno ime Gentianella ciliata) je zelnata trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Resasti sviščevec

Rhinoceros

Rhinoceros je rod nosorogov z enim rogom.

Poglej Carl Linnaeus in Rhinoceros

Ribji orel

Ríbji ôrel (znanstveno ime Pandion haliaetus) je ptica, malo večja od kanje, iz reda ujed (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), ki ovsega le dve vrsti.

Poglej Carl Linnaeus in Ribji orel

Ribon

Ribon (znanstveno ime Pagellus erythrinus) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Ribon

Rimska kamilica

Rimska kamilica (znanstveno ime Chamaemelum nobile, syn. Cochlearia armoracia), je trajnica iz družine nebinovk (Asteracae).

Poglej Carl Linnaeus in Rimska kamilica

Ris

Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.

Poglej Carl Linnaeus in Ris

Rjava trnovka

Rjava trnovka (znanstveno ime Picromerus bidens) je plenilska stenica, ki jo natančneje uvrščamo v družino ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Palearktike, od 64º severne zemljepisne širine do Severne Afrike in od Britanskega otočja do Kitajske.

Poglej Carl Linnaeus in Rjava trnovka

Rjava usnjatka

Rjava usnjatka (znanstveno ime Coreus marginatus) je stenica iz družine usnjatih stenic.

Poglej Carl Linnaeus in Rjava usnjatka

Rjavi škarnik

Rjavi škarnik, tudi rdeči škarnjek ali rjavi škarjek (znanstveno ime Milvus milvus), je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi škarnik

Rjavi jastreb

Rjavi jastreb (znanstveno ime Aegypius monachus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi jastreb

Rjavi lunj

Rjavi lunj (znanstveno ime Circus aeruginosus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi lunj

Rjavi medved

Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi medved

Rjavi srakoper

Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi srakoper

Rjavi uhati netopir

Rjavi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus auritus) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Rjavi uhati netopir

Rjavoglavi srakoper

''Lanius senator'' Rjavoglavi srakoper (znanstveno ime Lanius senator) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Carl Linnaeus in Rjavoglavi srakoper

Rjavoprsi jež

Rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus europaeus) lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta 400 do 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.

Poglej Carl Linnaeus in Rjavoprsi jež

Rman

Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Rman

Rožnati pelikan

Róžnati pelikán (tudi ~ pélikan) (znanstveno ime Pelecanus onocrotalus) je velik ptič iz družine pelikanov, ki je znan po svoji golši pod kljunom.

Poglej Carl Linnaeus in Rožnati pelikan

Rožnati zimzelen

Rožnati zimzelen ali tudi madagaskarski zimzelen (znanstveno ime Catharanthus roseus) je rastlina iz družine pasjestrupovk, ki raste v tropskih gozdovih na Madagaskarju.

Poglej Carl Linnaeus in Rožnati zimzelen

Rogač

Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.

Poglej Carl Linnaeus in Rogač

Rogovilar

Rogovilar ali kentuckyjski kavovec (znanstveno ime Gymnocladus dioicus) je listopadno drevo iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Rogovilar

Rosomah

Rosomáh ali žerúh (znanstveno ime Gulo gulo) je redka kuna, ki živi v arktičnem in subarktičnem področju zemeljske oble, v področjih tajge v Evraziji in Severni Ameriki, včasih ga lahko srečamo tudi v tundri.

Poglej Carl Linnaeus in Rosomah

Ruševec

Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Ruševec

Rumeni blatnik

Rumeni blatnik (znanstveno ime Nuphar luteum) je vrsta blatnikov z rumenim cvetom, ki raste v jezerih, ribnikih in počasi tekočih rekah po vsej Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni blatnik

Rumeni dren

Rumeni dren (znanstveno ime Cornus mas) je nizko listopadno drevo iz družine drenovk.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni dren

Rumeni kamenjak

Rumeni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum flaveolum) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, ki živi v večjem delu Evrazije.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni kamenjak

Rumeni katanec

Rumeni katanec (znanstveno ime Reseda lutea) je trajnica iz družine katančevk.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni katanec

Rumeni narcis

Rumeni narcis (znanstveno ime Narcissus pseudonarcissus) je 20-45 cm visoka rastlina, ki ima lahko bele ali rumene cvetove.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni narcis

Rumeni strnad

'' Emberiza citrinella '' Rumeni strnad (znanstveno ime Emberiza citrinella) je ptič pevec iz družine strnadov, ki gnezdi v Evropi in večjem delu Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni strnad

Rumeni svišč

Rumeni svišč ali košutnik (znanstveno ime Gentiana lutea) je trajnica iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Rumeni svišč

Sébastien Vaillant

Sébastien Vaillant, francoski zdravnik, kirurg in botanik, * 26. maj 1669, Vigny (departma Val-d'Oise), Francija, † 20. maj 1722, Pariz.

Poglej Carl Linnaeus in Sébastien Vaillant

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Carl Linnaeus in Sesalci

Severni kovaček

Severni kovaček (znanstveno ime Phylloscopus trochulus) je majhen in pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Severni kovaček

Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina

Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina

Seznam švedskih biologov

Seznam švedskih biologov.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam švedskih biologov

Seznam švedskih botanikov

Seznam švedskih botanikov.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam švedskih botanikov

Seznam švedskih filozofov

Seznam švedskih filozofov.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam švedskih filozofov

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam bioloških vsebin

Seznam botanikov po okrajšavi avtorja

Seznam botanikov po okrajšavi avtorja.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam botanikov po okrajšavi avtorja

Seznam filozofov

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam filozofov

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam skupin hroščev

Seznam skupin hroščev klasificira podskupine v redu Coleoptera (hrošči) do nivoja družine glede na sistem v American Beetles, vol.

Poglej Carl Linnaeus in Seznam skupin hroščev

Sinji kit

Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Sinji kit

Sinonim (taksonomija)

Sinonim je v biološki taksonomiji formalno znanstveno ime za takson, ki ima dve ali več takih imen.

Poglej Carl Linnaeus in Sinonim (taksonomija)

Sirek

Sirek (znanstveno ime Sorghum) je rod številnih trav, med katerimi so nekatere vzgajane kot žita, od katerih je mnogo uporabljenih kot živalska krma oz.

Poglej Carl Linnaeus in Sirek

Siva čaplja

Siva čaplja (znanstveno ime Ardea cinerea) je vrsta ptice iz družine čapelj (Ardeidae), razširjena po Evropi, Afriki in Aziji do nadmorskih višin okoli 1000 m, v glavnem pa v zmernem pasu.

Poglej Carl Linnaeus in Siva čaplja

Siva jelša

Síva jélša (znanstveno ime Alnus incana) je listopadno drevo severne poloble.

Poglej Carl Linnaeus in Siva jelša

Siva vrana

Siva vrana (znanstveno ime Corvus cornix) je evrazijski ptič iz družine vranov, ki živi v severni, vzhodni in jugovzhodni Evropi, Zahodni Aziji ter delti Nila v Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Siva vrana

Sivka

Krasu Sívka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okraševanje.

Poglej Carl Linnaeus in Sivka

Skalna robida

Skalna robida (znanstveno ime Rubus saxatilis) je grmovnica iz roda ''Rubus'' in iz družine rožnic (Rosaceae) z sadežem istega.

Poglej Carl Linnaeus in Skalna robida

Skobčja sova

Skobčja sova ali skobčevka (znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine sov.

Poglej Carl Linnaeus in Skobčja sova

Skobec

Skobec (znanstveno ime Accipiter nisus) je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Carl Linnaeus in Skobec

Skuša

Skuša (ali škomber; znanstveno ime Scomber scombrus) je morska riba iz družine skuš.

Poglej Carl Linnaeus in Skuša

Sladki grahovec

Sladki grahovec (znanstveno ime Astragalus glycyphyllos) je večletna gozdna in travniška rastlina iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Sladki grahovec

Slegur

Slegúr (znanstveno ime Monticola saxatilis) je ptič iz družine drozgov, ki gnezdi v Južni Evropi do Srednje Azije vse do severne Kitajske.

Poglej Carl Linnaeus in Slegur

Smrdokavra

Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.

Poglej Carl Linnaeus in Smrdokavra

Smrkež

Smrkež (znanstveno ime Gymnocephalus schraetser) je sladkovodna riba iz družine ostrižev, ki je razširjena po vzhodni Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Smrkež

Smuč

Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.

Poglej Carl Linnaeus in Smuč

Snežna gos

Snežna gos (znanstveno ime Anser caerulescens) je severnoameriška vrsta gosi.

Poglej Carl Linnaeus in Snežna gos

Snežna sova

Snežna sova (znanstveno ime Nyctea scandiaca) je velika sova iz družine pravih sov.

Poglej Carl Linnaeus in Snežna sova

Soja

Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.

Poglej Carl Linnaeus in Soja

Som

Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.

Poglej Carl Linnaeus in Som

Sončni ostriž

Sončni ostriž (znanstveno ime Lepomis gibbosus) je sladkovodna riba iz družine sončnih ostrižev, katere domovina je Severna Amerika.

Poglej Carl Linnaeus in Sončni ostriž

Species Plantarum

Species Plantarum (»Rastlinske vrste«), ki ga je napisal Carl Linnaeus, je bil prvič izdan leta 1753 in je obsegal 2 knjigi.

Poglej Carl Linnaeus in Species Plantarum

Spominčica

Spominčica (znanstveno ime Myosotis) je rod rastlin iz družine srholistovk.

Poglej Carl Linnaeus in Spominčica

Spomladanski svišč

Spomladanski svišč (znanstveno ime Gentiana verna), imenovan tudi svedrc, je ena najmanjših rastlinskih vrst iz družine sviščevk.

Poglej Carl Linnaeus in Spomladanski svišč

Sraka

Sraka (znanstveno ime Pica pica) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi po vsej Evropi, v večjem delu Azije in severozahodni Afriki.

Poglej Carl Linnaeus in Sraka

Srakoper

Srakoper (znanstveno ime Lanius) je največji rod ptičev iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Carl Linnaeus in Srakoper

Sramežljiva mimoza

Sramežljiva mimoza (znanstveno ime Mimosa pudica, latinsko pudica pomeni "sramežljiva") je trajnica tropskega območja, ki jo večinoma gojijo zaradi njene posebnosti: ko se listov dotaknemo ali jih stresemo, se obrnejo navznoter ali odpadejo in se ponovno odprejo čez nekaj minut.

Poglej Carl Linnaeus in Sramežljiva mimoza

Srčastolistna mračica

Srčastolistna mračica (znanstveno ime Globularia cordifolia) je polegel, rušnat polgrmiček.

Poglej Carl Linnaeus in Srčastolistna mračica

Sršen

Sršen (znanstveno ime Vespa crabro) spada v družino os, je pa precej večji od navadne ose.

Poglej Carl Linnaeus in Sršen

Sršenar

Sršenar (znanstveno ime Pernis apivorus) je ujeda iz družine kraguljev.

Poglej Carl Linnaeus in Sršenar

Srna

Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

Poglej Carl Linnaeus in Srna

Srobot

Srobot (znanstveno ime Clematis) je kot ovijalka posebnost med zlatičnicami.

Poglej Carl Linnaeus in Srobot

Stožčasti polž

Rod stožčastih polžev (Conus) zajema več kot 600 trenutno živečih ter fosiliziranih vrst plenilskih morskih polžev iz družine Conidae.

Poglej Carl Linnaeus in Stožčasti polž

Strakoš

Strakoš ''Hydrobates pelagicus'' Strákoš ali evrópski strákoš (znanstveno ime Hydrobates pelagicus) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.

Poglej Carl Linnaeus in Strakoš

Stržek

Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.

Poglej Carl Linnaeus in Stržek

Strix (rod)

Strix je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).

Poglej Carl Linnaeus in Strix (rod)

Strmoglavec (ptič)

Strmoglavec (znanstveno ime Morus bassanus) je morski ptič iz družine strmoglavcev, ki gnezdi ob obalah in na otokih severnega Atlantskega oceana.

Poglej Carl Linnaeus in Strmoglavec (ptič)

Strnadi

Strnadi (znanstveno ime Emberizidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjenih po vsem Starem svetu.

Poglej Carl Linnaeus in Strnadi

Sulec

Sulec (znanstveno ime Hucho hucho) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.

Poglej Carl Linnaeus in Sulec

Sus

Sus je rod sodoprstih kopitarjev iz družine svinj, v katerega uvrščamo večino danes živečih vrst svinj, vključno z domačim prašičem, ki je sicer podvrsta divje svinje.

Poglej Carl Linnaeus in Sus

Sveti figovec

Sveti figovec (znanstveno ime Ficus religiosa) je vednozeleno drevo iz družine murvovk.

Poglej Carl Linnaeus in Sveti figovec

Sviloprejka

Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.

Poglej Carl Linnaeus in Sviloprejka

Syrphus ribesii

Syrphus ribesii je vrsta muh trepetavk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Syrphus ribesii

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Poglej Carl Linnaeus in Systema naturae

Taščica

Táščica (znanstveno latinsko ime Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev.

Poglej Carl Linnaeus in Taščica

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Carl Linnaeus in Taksonomija

Tamariša

Tamariša, tudi tamarisk (znanstveno ime Tamarix) je rod grmovnic ali dreves, ki združuje okoli 50-60 vrst cvetnic v družini tamariševke (Tamaricaceae), ki izvira iz suhih območij Evrazije in Afrike.

Poglej Carl Linnaeus in Tamariša

Tamarinda

Tamarinda (Tamarindus indica) (Arabsko: تمر هندي tamar hindi.

Poglej Carl Linnaeus in Tamarinda

Taro

Taro (znanstveno ime Colocasia esculenta) je tropska rastlina, ki se primarno goji kot gomoljna, sekundarno pa kot listnata zelenjava.

Poglej Carl Linnaeus in Taro

Tatarska ajda

Tatarska ajda (znanstveno ime Fagopyrum tataricum) je kulturna rastlina iz družine dresnovk.

Poglej Carl Linnaeus in Tatarska ajda

Teloh

Risba črnega teloha iz 19. st. Teloh (znanstveno ime Helleborus) so rod rastlin, ki vsebuje okoli 20 zelnatih cvetočih vrsta vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Teloh

Temni bisernik

Temni ali trpotčev bisernik (znanstveno ime Argynnis niobe) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Temni bisernik

Temnosiva sneženka

Temnosiva sneženka ali kovaček (znanstveno ime Cantharis fusca) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Temnosiva sneženka

Thalassoma

Thalassoma je rod morskih rib iz družine ustnač.

Poglej Carl Linnaeus in Thalassoma

Thomas Jefferson

Thomas Jefferson, ameriški politik, politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist, * 13. april 1743, † 4. julij 1826.

Poglej Carl Linnaeus in Thomas Jefferson

Tiger

Tiger (znanstveno ime Panthera tigris) je največji predstavnik mačk, saj lahko zraste do 230 cm dolžine, z dodatno več kot 1 meter dolgim repom.

Poglej Carl Linnaeus in Tiger

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Carl Linnaeus in Tirensko morje

Tisa (rod)

Tisa (znanstveno ime Taxus) je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae.

Poglej Carl Linnaeus in Tisa (rod)

Tobak (rod)

Tobak (znanstveno ime Nicotiana) je rod zelnatih rastlin in grmičevja iz družine Solanaceae.

Poglej Carl Linnaeus in Tobak (rod)

Togotnik

Togotnik (znanstveno ime Philomachus pugnax) je srednje velik ptič iz reda pobrežnikov in družine kljunačev, ki gnezdi v močvirjih in na vlažnih travnikih severa Evrazije.

Poglej Carl Linnaeus in Togotnik

Tokej

Tokej (znanstveno ime Gekko gecko) spada v družino gekonov (Gekkonidae), kuščarjev z dobro razvitimi očmi, ki so prekrite s skupaj zaraslimi prozornimi roževinastimi vekami.

Poglej Carl Linnaeus in Tokej

Topoli

Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.

Poglej Carl Linnaeus in Topoli

Travniški grahor

Travniški grahor (znanstveno ime Lathyrus pratensis) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.

Poglej Carl Linnaeus in Travniški grahor

Travniški kukmak

Travníški kúkmak (znanstveno ime Agáricus campester) je užitna goba, ki raste med junijem in oktobrom; prisotna je na področju celotne Slovenije, predvsem na travnikih in pašnikih.

Poglej Carl Linnaeus in Travniški kukmak

Travniški lisar

Travniški lisar (znanstveno ime Melanargia galathea) je dnevni metulj iz družine pisančkov.

Poglej Carl Linnaeus in Travniški lisar

Trepetlika

Trepetlíka (znanstveno ime Populus tremula, L) je drevo iz rodu topolov.

Poglej Carl Linnaeus in Trepetlika

Triglavska roža

Triglavska roža (znanstveno ime Potentilla nitida) je alpska roža.

Poglej Carl Linnaeus in Triglavska roža

Trilistni citronovec

Trilistni citronovec (znanstveno ime Poncirus trifoliata) je edina vrsta v rodu Poncirus, ki skupaj z rodovoma Citrus in Fortunella sestavlja poddružino Aurantioideae v družini rutičevk (Rutaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Trilistni citronovec

Trnjevka

Trnjevka (znanstveno ime Raja clavata) je morska riba iz družine pravih raž.

Poglej Carl Linnaeus in Trnjevka

Trokrpi javor

Trokrpi javor (znanstveno ime Acer monspessulanum) je listopadno drevo iz družine sapindovk.

Poglej Carl Linnaeus in Trokrpi javor

Trpežni golšec

Trpežni golšec (znanstveno ime Mercurialis perennis) je trajnica iz družine mlečkovk.

Poglej Carl Linnaeus in Trpežni golšec

Trpotec

Trpôtec (znanstveno ime Plantago) je rod, ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino.

Poglej Carl Linnaeus in Trpotec

Trske

Trske (znanstveno ime Gadidae) so družina morskih rib iz redu Gadiformes.

Poglej Carl Linnaeus in Trske

Trtar

Trtar ali cigarar (znanstveno ime Byctiscus betulae) je od 6 do 9 mm dolg hrošček svetlikajoče modre, zelenkaste ali bakrene barve.

Poglej Carl Linnaeus in Trtar

Turški mak

Túrški mák (znanstveno ime Papaver orientale), spada med enoletnice, dvoletnice in zelnate trajnice.

Poglej Carl Linnaeus in Turški mak

Užitna sirovka

Užítna sírovka (znanstveno ime Lactarius deliciosus) je gliva z užitno gobo.

Poglej Carl Linnaeus in Užitna sirovka

Uhati klobučnjak

Uhati klobučnjak (znanstveno ime Aurelia aurita) je ožigalkar iz družine Ulmaridae.

Poglej Carl Linnaeus in Uhati klobučnjak

Univerza v Uppsali

Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.

Poglej Carl Linnaeus in Univerza v Uppsali

Uppsala

Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.

Poglej Carl Linnaeus in Uppsala

Ursus

Ursus je rod v družini Ursidae (medvedi), ki vključuje rjave medvede in črne medvede (vključno z polarnim medvedom).

Poglej Carl Linnaeus in Ursus

Vakcinij

Vakcinij (znanstveno ime Vaccinium) je rod grmičevja v družini Ericaceae (vresnic).

Poglej Carl Linnaeus in Vakcinij

Vanessa (rod)

Vanessa je rod dnevnih metuljev.

Poglej Carl Linnaeus in Vanessa (rod)

Velblod

Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).

Poglej Carl Linnaeus in Velblod

Velerilec

Velerilec (znanstveno ime Macroglossum stellatarum) je nočni metulj z dolgim rilcem.

Poglej Carl Linnaeus in Velerilec

Velika bela čaplja

Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba), znana tudi kot velika čaplja ali le čaplja, je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.

Poglej Carl Linnaeus in Velika bela čaplja

Velika kapucinka

Velika kapucinka (znanstveno ime Tropaeolum majus) je zdravilna rastlina iz družine kapucinovk, ki izvira iz Južne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Velika kapucinka

Velika kopriva

Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom.

Poglej Carl Linnaeus in Velika kopriva

Velika njorka

Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes.

Poglej Carl Linnaeus in Velika njorka

Velika ostrorobka

Velika ostrorobka (znanstveno ime Acanthosoma haemorrhoidale) je vrsta stenice iz družine ostrorobih stenic, ki je razširjena po vsej Evropi in v Rusiji.

Poglej Carl Linnaeus in Velika ostrorobka

Velika plamenka

Velika plamenka ali navadna plamenka (znanstveno ime Pterois volitans) je strupena riba iz družine bodik (Scorpaenidae).

Poglej Carl Linnaeus in Velika plamenka

Velika podlasica

Velíka podlásica ali hermelín (znanstveno ime Mustela erminea) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Velika podlasica

Velika rdeča mravlja

Velika rdeča mravlja (znanstveno ime Formica rufa) je velika mravlja, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Carl Linnaeus in Velika rdeča mravlja

Velika sinica

Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Velika sinica

Velika uharica

Velika uharica (znanstveno ime Bubo bubo) je sova iz družine pravih sov, ki živi v gorskih gozdovih Evrope, Severne Afrike in Azije.

Poglej Carl Linnaeus in Velika uharica

Velika volnarica

Velika volnarica ali velika čmrljevka (znanstveno ime Bombylius major) je posnemovalska vrsta muh, ki je razširjena po Evropi, Severni Ameriki in Aziji, kjer leta od aprila do junija. Samica izleže jajčeca na vhodu v podzemne rove, v katerih imajo svoja gnezda samotarske divje čebele in ose.

Poglej Carl Linnaeus in Velika volnarica

Veliki hrček

Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki hrček

Veliki leščur

Veliki leščur (znanstveno ime Pinna nobilis) je morska školjka iz družine Pinnidae.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki leščur

Veliki metljaj

Véliki ali tudi jétrni metljáj (znanstveno ime Fasciola hepatica) je zajedavec v rastlinojedih živalih.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki metljaj

Veliki oman

Veliki oman (znanstveno ime Inula helenium) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki oman

Veliki povodni konj

Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki povodni konj

Veliki skovik

Veliki skovik (znanstveno ime Otus scops) je nočna ptica iz družine sov.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki skovik

Veliki topolov kozliček

Veliki topolov kozliček (znanstveno ime Saperda carcharias) je hrošč iz družine kozličkov, ki je znan predvsem kot eden glavnih škodljivcev v nasadih topolov v Evropi.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki topolov kozliček

Veliki voluhar

Veliki voluhar (znanstveno ime Arvicola amphibius) je glodavec, ki v naravi deloma uporablja opuščene rove krtov, deloma jih ustvarja sam.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki voluhar

Veliki vrtni polž

Mladi veliki vrtni polž Veliki vrtni polž (znanstveno ime Helix pomatia) je vrsta velikih, užitnih kopenskih polžev, ki dihajo s pljuči.

Poglej Carl Linnaeus in Veliki vrtni polž

Višnja

Višnja (znanstveno ime Prunus cerasus) je sadno drevo iz družine rožnic ali njegov sadež, ki sodi med koščičasto sadje.

Poglej Carl Linnaeus in Višnja

Vidra

Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.

Poglej Carl Linnaeus in Vidra

Vijeglavka

Vijeglavka (znanstveno ime Jynx torquilla) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi skoraj po vsej Evropi in preko Srednje Azije do Daljnega vzhoda.

Poglej Carl Linnaeus in Vijeglavka

Vimba

Vimba je rod rib iz družine pravih krapovcev, ki je razširjen po Evropi in zahodni Aziji.

Poglej Carl Linnaeus in Vimba

Vinska rutica

Vinska rutica (znanstveno ime Ruta graveolens) je splošno znana kot ruta.

Poglej Carl Linnaeus in Vinska rutica

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Poglej Carl Linnaeus in Vinska trta

Vodomec

Vodomec (znanstveno ime Alcedo atthis) je majhen predstavnik družine vodomcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije, Severni Afriki in Oceaniji.

Poglej Carl Linnaeus in Vodomec

Volčja češnja

Volčja češnja (znanstveno ime Atropa belladonna) je visoka zelnata trajnica, katere listi in plodovi so zelo strupeni.

Poglej Carl Linnaeus in Volčja češnja

Volk

Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Volk

Volnatoglavi osat

Volnatoglavi osat (znanstveno ime Cirsium eriophorum) je tudi več kot 2 m visoka bodeča dvoletnica, ki raste na apnenčastih tleh na prisojnih pobočjih ob robu gozdov in po gozdnih posekah.

Poglej Carl Linnaeus in Volnatoglavi osat

Vrana

Vrana (znanstveno ime Corvus) je rod ptic pevk iz družine vranov, v katero združujemo 46 danes živečih vrst, razširjenih po večini sveta.

Poglej Carl Linnaeus in Vrana

Vranjek

Vranjek (znanstveno ime Phalacrocorax aristotelis) je vrsta morske ptice iz družine kormoranov.

Poglej Carl Linnaeus in Vranjek

Vrba (drevo)

Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.

Poglej Carl Linnaeus in Vrba (drevo)

Vrednikov jetičnik

Vredenikov jetičnik (znanstveno ime Veronica chamaedrys) je zel iz družine trpotčevk.

Poglej Carl Linnaeus in Vrednikov jetičnik

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Carl Linnaeus in Vrsta (biologija)

Vrtni mak

Vrtni mak (znanstveno ime Papaver somniferum) je vrsta maka, ki se uporablja v prehrani in kot vir olj za solato, iz njega pa pridobivajo tudi opij in vse prečiščene derivate, kot so morfin (do 20 %), tebain (5 %), kodein (1 %), papaverin (1 %) in narkotin (5-8 %).

Poglej Carl Linnaeus in Vrtni mak

Vrtni ognjič

Vrtni ognjič (znanstveno ime Calendula officinalis) je enoletna zdravilna rastlina, ki zraste do približno 60 cm visoko.

Poglej Carl Linnaeus in Vrtni ognjič

Vrtni polh

Vrtni polh (znanstveno ime Eliomys quercinus) je nočni glodavec iz družine polhov.

Poglej Carl Linnaeus in Vrtni polh

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Carl Linnaeus in Vrtnica

Vzhodna platana

Vzhodna platana (znanstveno ime Platanus orientalis) je listopadno drevo iz družine platanovk (Platanaceae).

Poglej Carl Linnaeus in Vzhodna platana

Wikivrste

Wikivrste je spletni projekt, zgrajen na sistemu wiki pod okriljem organizacije Wikimedia Foundation.

Poglej Carl Linnaeus in Wikivrste

Zdravilna pasijonka

Zdravílna pasijónka (znanstveno ime Passiflora incarnata), je hitro rastoča vzpenjalka iz družine pasijonkovk.

Poglej Carl Linnaeus in Zdravilna pasijonka

Zdravilni gozdni koren

Angelika ali zdravilni gozdni koren (znanstveno ime Angelica archangelica) je močna aromatična rastlina iz družine kobulnic, ki so jo severnoevropski narodi uporabljali kot zdravilo za številne bolezni.

Poglej Carl Linnaeus in Zdravilni gozdni koren

Zelena žaba

Zelena žaba (znanstveno ime Pelophylax kl. esculentus, prej Rana kl. esculenta) je pogosta evropska žaba.

Poglej Carl Linnaeus in Zelena žaba

Zelena žolna

Zelena žolna (znanstveno ime Picus viridis) je ptič plezalec iz družine žoln (Picidae).

Poglej Carl Linnaeus in Zelena žolna

Zelena listna stenica

Zelena listna stenica (znanstveno ime Palomena prasina) je stenica iz družine ščitastih stenic, ki je pogosta v Evropi, razširjena pa je tudi v preostanku Palearktike.

Poglej Carl Linnaeus in Zelena listna stenica

Zelena rega

Zelena rega (znanstveno ime Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae).

Poglej Carl Linnaeus in Zelena rega

Zelena smrdljivka

Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.

Poglej Carl Linnaeus in Zelena smrdljivka

Zeleni legvan

Zelêni legván (znanstveno ime Iguana iguana) živi v toplejših tropskih predelih Južne in Srednje Amerike.

Poglej Carl Linnaeus in Zeleni legvan

Zeleni trdoživ

Zeleni trdoživ (znanstveno ime Hydra (Chlorohydra) viridissima) je vrsta trdoživa, ki živi na večini območij zmernega podnebnega pasu.

Poglej Carl Linnaeus in Zeleni trdoživ

Zelenonoga tukalica

Zelenonoga tukalica (znanstveno ime Gallinula chloropus) je ptica iz družine tukalic, ki živi skoraj po vsem svetu v gosto zaraščenih močvirjih, ribnikih, manjših vodotokih ipd.

Poglej Carl Linnaeus in Zelenonoga tukalica

Zeti

Zeti (znanstveno ime Gasterosteidae) so družina rib, ki obsega pet rodov s šestnajstimi vrstami.

Poglej Carl Linnaeus in Zeti

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Poglej Carl Linnaeus in Zgodovina ekologije

Zlatica

Zlatíca (znanstveno ime Ranunculus) je velik rod rastlin iz družine zlatičevk.

Poglej Carl Linnaeus in Zlatica

Zlatoritka

Zlatoritka, tudi zlatnica (znanstveno ime Euproctis chrysorrhoea) je nočni metulj iz družine nepravih sovk, ki je primarni parazit na 26 rodovih dreves iz 13 družin.

Poglej Carl Linnaeus in Zlatoritka

Zlatovranka

Zlatovránka (znanstveno ime Coracias garrulus) je ptica iz reda vpijatov Coraciiformes.

Poglej Carl Linnaeus in Zlatovranka

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Carl Linnaeus in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zobatec

Zobatec (znanstveno ime Dentex dentex) je morska riba iz družine šparov.

Poglej Carl Linnaeus in Zobatec

Zober

Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.

Poglej Carl Linnaeus in Zober

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Carl Linnaeus in Zoologija

Zorica (metulj)

Zorica (znanstveno ime Anthocharis cardamines) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Carl Linnaeus in Zorica (metulj)

10. januar

10.

Poglej Carl Linnaeus in 10. januar

1707

1707 (MDCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Carl Linnaeus in 1707

1735

1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Carl Linnaeus in 1735

1758

1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Carl Linnaeus in 1758

1778

1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Carl Linnaeus in 1778

23. maj

23.

Poglej Carl Linnaeus in 23. maj

Prav tako znan kot Carl Linné, Carl von Linné, Carolus Linnaeus, Karl Linne, Karl von Linné, Linnaeus, Linne.

, Češnja, Čebelar (ptič), Čebula, Čemaž, Česen, Čičerika, Čižek, Činklja, Čistilna krhlika, Človek, Čopasta sinica, Čopasti ponirek, Čremza, Črna štorklja, Črna žolna, Črna detelja, Črna jelša, Črna murva, Črna podgana, Črni apolon, Črni bezeg, Črni jesen, Črni nosorog, Črni oreh, Črni poper, Črni teloh, Črni zobnik, Črničevje, Črnica, Črnikasti pelin, Črnoglavka, Črnorepka, Črtasta pižamarka, Črtasti tun, Babica (riba), Bakterije, Baldrijan, Balzamovec, Bar (trava), Batata, Beka, Bela štorklja, Bela murva, Bela omela, Bela vrba, Beli javor, Beli morski volk, Beli topol, Beločeli deževnik, Belolisi rjavček, Beloliska, Beloprsi jež, Belorepec, Belouška, Beluš, Biologija, Biotska raznovrstnost, Blagodišeči teloh, Bleščeči bisernik, Bober, Bodičasta morska zvezda, Bodičasti volek, Bodika, Bokoplavutarice, Bolen, Bor (drevo), Boraga, Borovnica (grm), Botanika, Bradač (riba), Bradavičarica, Brancin, Bršljanasta grenkuljica, Breguljka, Brek, Breskev, Breskov zavijač, Brest (drevo), Breza, Brezklasno lisičje, Brglez, Brglezi, Brin, Brkati ser, Brusnica, Buča, Bukev, Bukova kresilka, Bukva, Carar, Carl Alexander Clerck, Casuarina equisetifolia, Celzijeva temperaturna lestvica, Cemprin, Cer (drevo), Cerithidea decollata, Cikel hranil, Ciklama, Cipresasti mleček, Citrona, Citronček, Citrus, Coris, Dalija, Damjak, Deljenolistna srčnica, Deljenolistni mrkač, Dišeča metlika, Dišeča vijolica, Dišeči kromač, Dišečnik, Divja jablana, Divja svinja, Divji kostanj, Divji petelin, Dlakavi sleč, Dlesk, Dob (drevo), Dodo, Dolgorepka, Domača kokoš, Domača koza, Domača mačka, Domača muha, Domača ovca, Domače govedo, Domači dihur, Domači konj, Domači pes, Domači prašič, Domači vrabec, Dracunculus medinensis, Drevesna zelenka, Drobnjak, Dvočlensko poimenovanje, Dvoživke, Dvobarvni netopir, Dvokrilci, Dvokrpi ginko, Ebenovec, Egiptovski jastreb, Ekologija, Električna jegulja, Elephas, Elias Magnus Fries, Enogrba kamela, Enorog, Etnobotanika, Evolucija človeka, Evropski bober, Evropski dihur, Evropski jastog, Faraonska mravlja, Fazan, Fenologija, Figa, Francoski molič, Franz Xaver von Wulfen, Gams, Georges Cuvier, Ginseng, Giovanni Antonio Scopoli, Glavata kareta, Glive, Glog, Glogova belinka, Golostebelni sladki koren, Gorski apolon, Gospica, Goveji obad, Gozdna zvezdica, Gozdni jereb, Gozdni postavnež, Gozdni slezenovec, Grah, Grško seno, Grenkoslad, Grilček, Grmiščni okarček, Grozdasta plamenka, Grozdičje, Grozdje, Gvajava, Hena, Hišna miš, Hierochloe odorata, Hmelj, Hrast, Hrast plutovec, Hrastov kozliček, Hribski urh, Hrošči, Hruška, Hruška (rod), Hudournik (ptič), Iglica, Inčun, Iva (drevo), Jabolčni zavijač, Jadralec, Jagodnjak, Jaguar, Jajčevec, Janež, Janez Žiga Valentin Popovič, Japonska kamelija, Javor, Ječmen, Jedilni oslez, Jelka, Jerebica (ptica), Jerebika, Jesen (drevo), Jesenska astra, Jesenski podlesek, Jez (riba), Johan Christian Fabricius, John Ellis (prirodoslovec), Josephus Nicolaus Laurenti, Kače, Kačja dresen, Kafrovec, Kakav, Kaktusovke, Kalebasno drevo, Kalin, Kanadska gos, Kanja, Kantar, Kapokovec, Kapusov belin, Kapusova stenica, Kaval (riba), Kavka, Kavovec, Kit glavač, Klasasti rmanec, Klavžar, Klen, Klenič, Kmečka lastovka, Knez (riba), Koati, Košeniljka, Kožekrilci, Kochov svišč, Koconogi čuk, Kodrasti bodak, Kokosova palma, Komatar, Kompasni klobučnjak, Konjska griva, Koriander, Kormoran, Koruza, Kos (ptič), Kosalj, Kosec, Kosmulja, Kovač (riba), Kraški šetraj, Kragulj, Kraljica noči, Kranjska bunika, Krap, Krivokljun, Krompir, Krvavi mlečnik, Kukavičja lučca, Kukavica, Kukmak, Kumina, Kuna zlatica, Kurkuma, Laški gad, Labrus, Lama (žival), Lars Roberg, Larus, Lastovičar, Leopard, Lepi čeveljc, Lepki osat, Lesna sova, Leteča veverica, Lev, Lišček, Lišček (stenica), Limona, Linj, Lipa, Lipan, Los, Luštrek, Luk, Mak, Maklen, Mala bela čaplja, Mala podlasica, Mala uharica, Mali koprivar, Mali skovik, Mali sokol, Mali trepetlikar, Malinjak, Mameja, Mandljevolistni mleček, Mangovec, Marelica, Martinček, Mastika, Mehki osat, Mehkužci, Menišček, Menola, Mesna muha, Meta (rastlina), Metulji, Miš, Mišaki, Miši, Migalica, Mirobalanovec, Mlakarica, Močvirska kačunka, Močvirska preslica, Močvirska sinica, Močvirska sklednica, Močvirski lunj, Močvirski osat, Močvirski svišč, Močvirski tulipan, Modra šoja, Modras, Modri bleščavec, Modri glavinec, Modri ploščec, Moknati jeglič, Mokož, Mokovec, Mol (morska riba), Mormon (ptič), Morska žaba, Morske spake, Morski konjiček, Morski piškur, Morski zmaj, Morten Thrane Brünnich, Mrož, Munec, Myathropa florea, Nangka, Narcisa, Navadna arnika, Navadna bazilika, Navadna bodika, Navadna dobra misel, Navadna enocvetka, Navadna grebenuša, Navadna jagodičnica, Navadna kalina, Navadna kislica, Navadna konoplja, Navadna krastača, Navadna krhlika, Navadna kumara, Navadna kustovnica, Navadna lisica, Navadna medena detelja, Navadna melisa, Navadna migalica, Navadna milnica, Navadna mrena, Navadna nokota, Navadna osa, Navadna pšenica, Navadna peščena kozica, Navadna pegatka, Navadna pesa, Navadna pijavčnica, Navadna podkvica, Navadna rezika, Navadna robinija, Navadna sretena, Navadna tisa, Navadna veverica, Navadna vodna kreša, Navadna zelena, Navadna zvezdica, Navadni alpski zvonček, Navadni šipek, Navadni bodoglavec, Navadni bršljan, Navadni brin, Navadni dežen, Navadni deževnik, Navadni divji kostanj, Navadni frfotavček, Navadni gabez, Navadni gad, Navadni gladež, Navadni hmelj, Navadni jadikovec, Navadni jelen, Navadni kaprovec, Navadni klop, Navadni kokalj, Navadni koper, Navadni koreselj, Navadni kristavec, Navadni krt, Navadni lapuh, Navadni lešnikar, Navadni lovor, Navadni mali zvonček, Navadni močerad, Navadni morski pes, Navadni mrzličnik, Navadni oleander, Navadni oreh, Navadni pasji zob, Navadni pav, Navadni pljučnik, Navadni polh, Navadni potrošnik, Navadni pušpan, Navadni rakitovec, Navadni rman, Navadni rožmarin, Navadni slepec, Navadni slez, Navadni trstikovec, Navadni udav, Navadni volkec, Navadni vratič, Navadni zimzelen, Navadno korenje, Navzkrižnolistni svišč, Nešplja, Nežica, Nežni sviščevec, Nebinovke, Netresk, Nevretenčarji, Nižinski urh, Njivska pasja kamilica, Njivska preslica, Njivski osat, Njivsko grabljišče, Noj, Noni, O nastanku vrst, Obplotna grašica, Okati rjavec, Okun, Oljka, Oljna kadulja, Orada, Orientalska kumina, Orka, Orlova praprot, Osatnik, Osel, Oslič, Osliči, Ostroglež, Ostrolistni javor, Oves, Ozkolistni trpotec, Pagar, Papaja, Papalina, Paprika, Paradižnik, Pastinak, Pav (rod), Pavji žerjav, Pšenica, Peščeni črv, Peščeni smilj, Pedici, Pehtran, Pelinolistna ambrozija, Pepelasti lunj, Perunika, Pes, Pevci, Pižmovka, Pikasti mišjak, Pikastocvetna kukavica, Pimentovec, Pinija, Pinoža, Pira, Piramidasti pilovec, Pisanec, Pistacija, Planinska kavka, Planinski orel, Planinski pelin, Planinski zajec, Plavček (ptica), Plazeča detelja, Plazeča pirnica, Plazilci, Ploščati matije, Ploščič, Podhujka, Podlesek, Podlesna vetrnica, Podust, Polarna lisica, Poljski škrjanec, Poljski mak, Polkrilci, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomladanski žafran, Pomladanski veliki zvonček, Poprova meta, Por, Portugalska ladjica, Postovka, Potočna postrv, Prava kamilica, Pravi žafran, Pravi datljevec, Pravi mrežekrilci, Pravi pelin, Pravi ranjak, Pravi zajec, Prepelica, Primorska čebula, Prodni modrač, Progasti gož, Proso, Prunus, Prvaki, Ptiči, Puma, Puran, Purpurni svišč, Rabarbara, Rakovice, Rakun, Ranjak, Rastline, Razred (biologija), Rdeča bodika, Rdeča mušnica, Rdeča sneženka, Rdečemesa barčica, Rdečenoga postovka, Rdečeoka, Rdečeperka, Rdečeperuti škorčevec, Rdeči bor, Rečna jegulja, Redkvica, Repa, Repaljščica, Repnik, Resasti sviščevec, Rhinoceros, Ribji orel, Ribon, Rimska kamilica, Ris, Rjava trnovka, Rjava usnjatka, Rjavi škarnik, Rjavi jastreb, Rjavi lunj, Rjavi medved, Rjavi srakoper, Rjavi uhati netopir, Rjavoglavi srakoper, Rjavoprsi jež, Rman, Rožnati pelikan, Rožnati zimzelen, Rogač, Rogovilar, Rosomah, Ruševec, Rumeni blatnik, Rumeni dren, Rumeni kamenjak, Rumeni katanec, Rumeni narcis, Rumeni strnad, Rumeni svišč, Sébastien Vaillant, Sesalci, Severni kovaček, Seznam članov Nemške akademije znanosti Leopoldina, Seznam švedskih biologov, Seznam švedskih botanikov, Seznam švedskih filozofov, Seznam bioloških vsebin, Seznam botanikov po okrajšavi avtorja, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam skupin hroščev, Sinji kit, Sinonim (taksonomija), Sirek, Siva čaplja, Siva jelša, Siva vrana, Sivka, Skalna robida, Skobčja sova, Skobec, Skuša, Sladki grahovec, Slegur, Smrdokavra, Smrkež, Smuč, Snežna gos, Snežna sova, Soja, Som, Sončni ostriž, Species Plantarum, Spominčica, Spomladanski svišč, Sraka, Srakoper, Sramežljiva mimoza, Srčastolistna mračica, Sršen, Sršenar, Srna, Srobot, Stožčasti polž, Strakoš, Stržek, Strix (rod), Strmoglavec (ptič), Strnadi, Sulec, Sus, Sveti figovec, Sviloprejka, Syrphus ribesii, Systema naturae, Taščica, Taksonomija, Tamariša, Tamarinda, Taro, Tatarska ajda, Teloh, Temni bisernik, Temnosiva sneženka, Thalassoma, Thomas Jefferson, Tiger, Tirensko morje, Tisa (rod), Tobak (rod), Togotnik, Tokej, Topoli, Travniški grahor, Travniški kukmak, Travniški lisar, Trepetlika, Triglavska roža, Trilistni citronovec, Trnjevka, Trokrpi javor, Trpežni golšec, Trpotec, Trske, Trtar, Turški mak, Užitna sirovka, Uhati klobučnjak, Univerza v Uppsali, Uppsala, Ursus, Vakcinij, Vanessa (rod), Velblod, Velerilec, Velika bela čaplja, Velika kapucinka, Velika kopriva, Velika njorka, Velika ostrorobka, Velika plamenka, Velika podlasica, Velika rdeča mravlja, Velika sinica, Velika uharica, Velika volnarica, Veliki hrček, Veliki leščur, Veliki metljaj, Veliki oman, Veliki povodni konj, Veliki skovik, Veliki topolov kozliček, Veliki voluhar, Veliki vrtni polž, Višnja, Vidra, Vijeglavka, Vimba, Vinska rutica, Vinska trta, Vodomec, Volčja češnja, Volk, Volnatoglavi osat, Vrana, Vranjek, Vrba (drevo), Vrednikov jetičnik, Vrsta (biologija), Vrtni mak, Vrtni ognjič, Vrtni polh, Vrtnica, Vzhodna platana, Wikivrste, Zdravilna pasijonka, Zdravilni gozdni koren, Zelena žaba, Zelena žolna, Zelena listna stenica, Zelena rega, Zelena smrdljivka, Zeleni legvan, Zeleni trdoživ, Zelenonoga tukalica, Zeti, Zgodovina ekologije, Zlatica, Zlatoritka, Zlatovranka, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zobatec, Zober, Zoologija, Zorica (metulj), 10. januar, 1707, 1735, 1758, 1778, 23. maj.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Carl Linnaeus

Kazalo