Kazalo
61 odnosi: Aleksander Nikolajevič Skrjabin, Ameriška metafikcija, Angleška državljanska vojna, Anti-Dühring, Ateizem, Škrjančki na vrvici, Édouard Manet, Bidermajer, Camille Pissarro, Družbeni razred, Fašizem, Fašizem v Italiji, Francoska revolucija, Gimnazija Bežigrad, Greg (karikaturist), Grofija Holandija, Henri de Saint-Simon, Indijski nacionalni kongres, Jafetska teorija, Josif Stalin, Jugoslovanska narodna stranka, Kapital, Kapitalizem, Karel III. Španski, Karlistične vojne, Komunistični manifest, Komunizem, Konstantin Sergejevič Aksakov, Kritika gothskega programa, Leninizem, Lumpenproletariat, Maoizem, Marksistična politična ekonomija, Mezdno delo, Mezdno delo in kapital, Montreal Shamrocks, Na Zahodu nič novega, Oportunizem (marksizem), Politični spekter, Presežna vrednost, Propad Osmanskega cesarstva, Prvotna akumulacija kapitala, Razredni boj, Razsvetljenstvo v Španiji, Recesija, Reformizem, Revizionizem, Revolucionarna organizacija 17. november, Salvador Allende, Sevilja, ... Razširi indeks (11 več) »
Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, filozof in pianist, * 6. januar 1872 (25. december 1871, ruski koledar), Moskva, Rusija, † 27. april 1915, Moskva.
Poglej Buržoazija in Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Ameriška metafikcija
Ameriška metafikcija je ime za kulturno gibanje od sredine tridesetih let do konca osemdesetih let 20.
Poglej Buržoazija in Ameriška metafikcija
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Poglej Buržoazija in Angleška državljanska vojna
Anti-Dühring
Anti-Dühring oziroma Gospoda Evgena Dühringa prevrat znanosti je literarno delo Friedricha Engelsa.
Poglej Buržoazija in Anti-Dühring
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Buržoazija in Ateizem
Škrjančki na vrvici
Škrjančki na vrvici (Skřivánci na niti) je češkoslovaški komično-dramski film iz leta 1969, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij Jiří Menzel ter temelji na romanu Inzerát na dům, ve kterém už nechci bydlet Bohumila Hrabala iz leta 1965.
Poglej Buržoazija in Škrjančki na vrvici
Édouard Manet
Édouard Manet 23.
Poglej Buržoazija in Édouard Manet
Bidermajer
Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.
Poglej Buržoazija in Bidermajer
Camille Pissarro
Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas v Deviških otokih, † 13. november 1903, Pariz.
Poglej Buržoazija in Camille Pissarro
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Buržoazija in Družbeni razred
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Buržoazija in Fašizem
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Poglej Buržoazija in Fašizem v Italiji
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Buržoazija in Francoska revolucija
Gimnazija Bežigrad
Gimnazija Bežigrad (pogovorno poimenovana Bežigrajska gimnazija) je gimnazija v Ljubljani.
Poglej Buržoazija in Gimnazija Bežigrad
Greg (karikaturist)
Michel Régnier bolje poznan po svojem psevdonimu Greg, * 5. maj 1931, Ixelles, Belgija, † 29. oktober 1999, Pariz, Francija, belgijski karikaturist najbolj poznan po svojem delu Achille Talon, ter po svojem kasnejšem delu v reviji Tintin.
Poglej Buržoazija in Greg (karikaturist)
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Buržoazija in Grofija Holandija
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Poglej Buržoazija in Henri de Saint-Simon
Indijski nacionalni kongres
Indijski nacionalni kongres je danes ena najpomembnejših političnih strank v Indiji, kar postane po osamosvojitvi leta 1947, sicer pa je bila pred tem politična organizacija, ki so jo ustanovili leta 1885.
Poglej Buržoazija in Indijski nacionalni kongres
Jafetska teorija
Jafetska teorija je v jezikoslovju psevdoznanstvena teorija, ki postulira, da so kartvelski jeziki z območja Kavkaza povezani s semitskimi jeziki na Srednjem vzhodu.
Poglej Buržoazija in Jafetska teorija
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Buržoazija in Josif Stalin
Jugoslovanska narodna stranka
Jugoslovanska narodna stranka (ali popularno imenovani 'Borbaši' po strankinem glasilu Borba) je bila politična stranka v Kraljevini Jugoslaviji, ki je delovala v letih 1933–1941 pod vodstvom dr.
Poglej Buržoazija in Jugoslovanska narodna stranka
Kapital
Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.
Poglej Buržoazija in Kapital
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Buržoazija in Kapitalizem
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Buržoazija in Karel III. Španski
Karlistične vojne
Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.
Poglej Buržoazija in Karlistične vojne
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Buržoazija in Komunistični manifest
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Buržoazija in Komunizem
Konstantin Sergejevič Aksakov
Konstantin Sergejevič Aksakov, ruski publicist, kritik, jezikoslovec in pesnik, * 10. april (29. marec, ruski koledar) 1817, vas Novo-Aksakovo, Orenburška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. december (7. december) 1860, otok Zakintos, Grčija.
Poglej Buržoazija in Konstantin Sergejevič Aksakov
Kritika gothskega programa
Kritiko gothskega programa je Karl Marx napisal leta 1875 kot komentar na osnutek programa Socialistične delavske stranke Nemčije (VDAV), ki je imela svoj ustanovitveni kongres v Gothi med 22.
Poglej Buržoazija in Kritika gothskega programa
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Poglej Buržoazija in Leninizem
Lumpenproletariat
Lumpenproletariat označuje najnižje sloje delavskega razreda, ki so potisnjeni na obrobje družbe.
Poglej Buržoazija in Lumpenproletariat
Maoizem
Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.
Poglej Buržoazija in Maoizem
Marksistična politična ekonomija
Marksistična politična ekonomija (ki se opira na dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa) izhaja iz historično-materialističnega pojmovanja družbe in njenega razvoja, ki za podlago družbenih odnosov oziroma družbeno bazo vzame stanje produktivnih sil in produkcijskih odnosov, na osnovi katerih se izoblikujejo ostali družbeni odnosi (npr.
Poglej Buržoazija in Marksistična politična ekonomija
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Poglej Buržoazija in Mezdno delo
Mezdno delo in kapital
Mezdno delo in kapital je delo Karla Marxa, ki je nastalo na podlagi serije petih člankov v časopisu Neue Rheinische Zeitung, podlaga za te članke pa so bila Marxova predavanja v Bruslju.
Poglej Buržoazija in Mezdno delo in kapital
Montreal Shamrocks
Montreal Shamrocks je bil amaterski in kasneje profesionalni hokejski klub iz Montreala.
Poglej Buržoazija in Montreal Shamrocks
Na Zahodu nič novega
Na Zahodu nič novega (v izvirniku) je vojni roman, ki ga je leta 1928 napisal nemški pisatelj Erich Maria Remarque, v knjižni obliki pa je prvič izšel januarja 1929.
Poglej Buržoazija in Na Zahodu nič novega
Oportunizem (marksizem)
V marksizmu oportunizem pomeni opustitev dolgoročnih ciljev partije zavoljo iskanja bližnjic za izpolnitev kratkoročnih ciljev.
Poglej Buržoazija in Oportunizem (marksizem)
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Poglej Buržoazija in Politični spekter
Presežna vrednost
Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.
Poglej Buržoazija in Presežna vrednost
Propad Osmanskega cesarstva
Članek govori o oslabitvi in dokončnem padcu Osmanskega cesarstva od 17. do 20. stoletja.
Poglej Buržoazija in Propad Osmanskega cesarstva
Prvotna akumulacija kapitala
Pod pojem prvotna akumulacija spadajo metode akumulacije kapitala, ki ne izhajajo iz izkoriščanja mezdnega dela oziroma produkcije presežne vrednosti.
Poglej Buržoazija in Prvotna akumulacija kapitala
Razredni boj
Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.
Poglej Buržoazija in Razredni boj
Razsvetljenstvo v Španiji
Razsvetljenska misel se je najprej rodila v Angliji ob koncu 17.
Poglej Buržoazija in Razsvetljenstvo v Španiji
Recesija
Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.
Poglej Buržoazija in Recesija
Reformizem
Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.
Poglej Buržoazija in Reformizem
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Poglej Buržoazija in Revizionizem
Revolucionarna organizacija 17. november
Revolucionarna organizacija 17.
Poglej Buržoazija in Revolucionarna organizacija 17. november
Salvador Allende
Salvador Guillermo Allende Gossens, čilski politik, * 26. junij 1908, Valparaíso, Čile, † 11. september 1973, Santiago de Chile, Čile.
Poglej Buržoazija in Salvador Allende
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Buržoazija in Sevilja
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Buržoazija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Buržoazija in Seznam socioloških vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Buržoazija in Seznam zgodovinskih vsebin
Slika, ki je ni
Slika, ki je ni (v francoščini: L'Image manquante, v angleščini: The Missing Picture) je kamboško-francoski avtobiografsko-esejistični dokumentarni film iz leta 2013, ki ga je režiral v Franciji živeči kamboški režiser Rithy Panh.
Poglej Buržoazija in Slika, ki je ni
Socialna reforma ali revolucija?
Socialna reforma ali revolucija? je pamflet poljske marksistke Rose Luxemburg, pisan kot odgovor reformističnemu članu nemške socialdemokratske stranke Eduardu Bernsteinu.
Poglej Buržoazija in Socialna reforma ali revolucija?
Socialni šovinizem
Izraz socialni šovinizem se je pojavil ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so socialdemokrati na obeh straneh glasovali za vojne kredite in podprli svoje lastne imperialistične dežele pod retoriko domoljubja.
Poglej Buržoazija in Socialni šovinizem
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Buržoazija in Sveto rimsko cesarstvo
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Buržoazija in Utopični socializem
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Buržoazija in Velika severna vojna
Vojne trnka in trske
Vojne trnka in trske obsega vrsto vojn in bitk v grofiji Holandiji med letoma 1350 in 1490.
Poglej Buržoazija in Vojne trnka in trske
Zakon vrednosti
Zakon vrednosti je eden izmed pomembnejših elementov marksistične ekonomije; naslavlja vprašanje, kaj je izvor vrednosti blaga in kako se določi njeno velikost.
Poglej Buržoazija in Zakon vrednosti
Prav tako znan kot Buržuazija.